Jedro

Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 9. 12. 2016 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 12. 2016 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločanje o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 6. 12. 2016 odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu odškodnino za razlaščene nepremičnine parc. št. 179/4 k.o. X v izmeri 355 m2, v znesku 1.389,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2011. Predlagateljici je naložilo, da nasprotnemu udeležencu plača stroške postopka v znesku 361,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. S sklepom z dne 9. 12. 2016 je odločalo o izvedenini. Postavljenemu sodnemu izvedencu in cenilcu dr. B. D je priznalo stroške v znesku 564,30 EUR, 8,85 % prispevek za ZPIZ v višini 49,94 EUR, 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu v višini 2,99 EUR (skupaj znesek 617,23 EUR). Ugotovilo je, da je izvedenec obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, da ni zavezanec za DDV in odločilo, da plačilo izvede finančno-računovodska služba sodišča iz založenih sredstev v rokih in na način, kot izhaja iz točke 5 in 6 izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper sklep o izvedenini, nasprotni udeleženec pa pritožbo zoper sklep o glavni stvari.

O pritožbi predlagateljice zoper sklep o izvedenini

4. Pritožnica izpodbija sklep zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preveriti. Kot lahko predlagateljica razbere iz njega, je sodišče sodnemu cenilcu odmerilo nagrado za izdelano mnenje v višini, kot jo je priglasil z obračunom z dne 21. 9. 2016. Iz izreka in obrazložitve sklepa ne izhaja, da je nagrada odmerjena v skladu s Pravilnikom, le sklepati je mogoče, da je sodišče v celoti sledilo predlaganemu obračunu izvedenca. Nasprotuje odmeri nagrade za zahtevno mnenje, ker tega po merilih sodne prakse ne dosega in izvedenec zahtevnosti ni obrazložil. Nasprotuje priznanim materialnim stroškom v vseh postavkah razen kilometrine. Opozarja na pravilnost višine odmerjene in priznane nagrade, ker sama plača celotne stroške nepravdnega postopka za določitev odškodnine, vključno z izdelavo cenitvenega poročila o vrednosti nepremičnine.

5. Na vročeno pritožbo je odgovoril izvedenec. Predlaga potrditev izpodbijanega sklepa in zavrnitev pritožbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožba ne izpodbija ključne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sodni izvedenec izdelal pisno izvedeniško mnenje, ki mu je bilo odrejeno s strani sodišča. Kadar izvedenec opravi izvedeniško delo, ima pravico do nagrade in povrnitve stroškov zanj (249. člen ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2) in 39. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik3), na katerega se sodišče sklicuje v razlogih izpodbijanega sklepa. Izvedenec je mnenje predložil sodišču skupaj z obrazloženim obračunom nagrade po posameznih materialnopravnih določbah Pravilnika. Sodišče je obrazloženi obračun izvedenca vročilo obema udeležencema in ju pozvalo k podaji morebitnih pripomb (red. št. 30 in 31). Z izpodbijanim sklepom je izvedencu v celoti priznalo priglašeno nagrado in stroške v skupnem znesku 617,23 EUR. Glede na take podatke spisa je izpodbijani sklep kljub skromni obrazložitvi mogoče vsebinsko preizkusiti. To nenazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, saj konkretizirano izpodbija priznano nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki je bila na podlagi 48. člena Pravilnika izvedencu odmerjena v priglašenem znesku 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 49. člena Pravilnika), za pisno izdelavo izvida in mnenja, ki ga je sodišče na podlagi obrazloženega obračuna ocenilo kot zahtevno mnenje - 276,00 EUR (2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika) in za materialne stroške, ki jih je izvedenec specificirano priglasil, sodišče pa priznalo po prvem in tretjem odstavku 45. člena Pravilnika v skupnem znesku 130,30 EUR.

8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja o opravljenih delih niti o odmeri nagrade in stroškov zanj.

9. Po 49. členu Pravilnika pripada izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije dodatna nagrada, ki je odvisna od obsega te dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo šteje vse, kar ni obseženo v spisu s prilogami. V obravnavanem primeru je bilo treba za izdelavo izvedeniškega mnenja pridobiti podatke o cenah primerljivih nepremičnin na trgu, česar izvedenec že pojmovno ne more opraviti zgolj na podlagi podatkov spisa, ker takih podatkov v spisu ni. Izvedenec je obrazložil, katero dokumentacijo in ponudbe za prodajo premičnin je pridobil. Priznana nagrada za zbiranje dodatne dokumentacije do 100 strani (najnižja postavka iz 49. člena Pravilnika) je utemeljeno in pravilno priznana.

10. Glede na postavljeno nalogo, obseg spisa in izdelano mnenje na red. št. 29 spisa ni bilo razlogov, da sodišče ne bi odmerilo nagrade za zahtevno mnenje po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika. Pritožbene navedbe, da izvedenec ni obrazložil, zakaj gre za zahtevno mnenje, so protispisne. Natančna obrazložitev je podana v točki 6 stroškovnika. Pritožba je tudi sama s seboj v nasprotju, saj po drugi strani polemizira z izvedencem, da mu ni bilo treba izdelati mnenja v dveh variantah (kot kmetijsko zemljišče in kot stavbno zemljišče), češ da mu sodišče tega s sklepom ni naložilo. Zahtevnost izvida in mnenja se presoja objektivno, upoštevaje okoliščine konkretnega primera in meril, ki so primeroma naštete v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika. Gre za obsežnost dokumentacije kot podlage za izdelavo mnenja, čas, ki ga je imel izvedenec na voljo pri pripravi, zlasti pa komplekstnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida, pa tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Pravilnik razvršča nagrade za pisno izdelavo mnenja v štiri stopnje. Loči manj zahtevna, zahtevna, zelo zahtevna in izjemno zahtevna mnenja (51. člen Pravilnika). Po stališčih sodne prakse je izdelava mnenja o tržni vrednosti nepremičnine z analiziranjem razmer na nepremičninskem trgu zahtevno delo. Tudi v obravnavanem primeru gre za tak primer, zato je mnenje ovrednoteno pravilno. Odmerjene nagrade ni mogoče zniževati.

11. Odločitev o materialnih stroških je prav tako pravilno oprta na specificirani zahtevek izvedenca. Materialni stroški v zvezi z izvedenskim oz. cenilskim delom za analize, ki so potrebne za izdelavo izvida in mnenja oz. cenitve, se po prvem odstavku 45. člena Pravilnika obračunajo bodisi po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Slednje je izvedenec priglasil in primerno obrazložil, da mu je sodišče lahko sledilo in priznalo priglašeni 30,00 EUR. Stroški za druga opravila, potrebna za izdelavo izvedeniškega mnenja so prav tako obračunani po običajnih cenah in glede na izkazani obseg. Ostali materialni stroški so ovrednoteni po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika, ki dopušča, da se ovrednotijo do višine 15 % od odmerjene nagrade.

12. Izpodbijani sklep je torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z uveljavljano niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep o glavni stvari

13. Pritožnik uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagateljici naloži plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino v znesku 14.200,00 EUR in plačilo stroškov postopka nasprotnega udeleženca v znesku 1.270,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Očita mu nepravilno uporabo materialnopravnega določila prvega odstavka 107. člena ZUreP-14, ker mu ni priznalo zahtevane enakovredne nadomestne nepremičnine. Ni bilo sporno, da je razlaščena nepremičnina pred razveljavitvijo za nasprotnega udeleženca oz. njegovega pravnega prednika predstavljala njegovo osnovno sredstvo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Vztrajal je pri realizaciji njegove izbirne pravice z določitvijo nadomestne nepremičnine. Predlagateljica se je sklicevala na določene pravno tehnične ovire za zagotovitev nadomestne nepremičnine, kar ni ustrezna podlaga za poseg v z zakonom določeno pravico nasprotnega udeleženca. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je lastnik nepremičnine parc. št. 180/1 k.o. X, ki jo je kot nadomestno zemljišče predlagal nasprotni udeleženec, Skupnost za ceste Slovenije. Danes ta subjekt ne obstaja več, njegov pravni naslednik je Direkcija RS za infrastrukturo, organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo. Dejanski lastnik je torej predlagateljica, ki se neutemeljeno sklicuje na neurejeno zemljiškoknjižno stanje navedene nepremičnine. Slednje ni ovira za uresničitev pravice nasprotnega udeleženca. Neutemeljeno je sklicevanje sodišča, da naj predlagateljica ne bi imela na razpolago ustrezne nadomestne nepremičnine, češ da z njenimi kmetijskimi zemljišči upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. To še ne izkazuje, da predlagateljica ne razpolaga z ustreznimi nadomestnimi nepremičninami. Tudi morebitne zakupne pogodbe niso pravno upoštevne ovire za zagotovitev nadomestne nepremičnine. Predlagateljica in sodišče sta bila dolžna storiti vse, kar je mogoče, da bi se nasprotnemu udeležencu zagotovila uresničitev njegove zakonske pravice. V nasprotnem primeru je zakonska določba 107. člena ZUreP-1 povsem izvotljena. Glede nadomestne nepremičnine je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

14. Kot zmotno v dejanskem in pravnem pogledu ter neobrazloženo in protispisno graja nadalje odločitev sodišča o določitvi višine odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Vztraja, da bi jo bilo treba ovrednotiti kot stavbno zemljišče. Sklicuje se na 24. točko drugega odstavka ZPNačrt5 in na 2. člen ZKZ6 . Opredelitev stavbnega in kmetijska zemljišča je določena v zakonu in ne v prostorskem aktu ali potrdilu o namenski rabi. Zemljišče ni primerno za kmetijsko predelavo, ker je dejansko namenjeno javni prometni infrastrukturi. Takšno namembnost je imelo že pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, in pred pričetkom postopka razlastitve. Iz potrdila o namenski rabi z dne 27. 12. 2010 izhaja, da je za obravnavano nepremičnino podana namembnost varovalnega pasu za izgradnjo kolesarske poti. Sklicuje se na 119. člen Odloka o občinskem podrobnem načrtu Občine Jesenice (v nadaljevanju: OPN) in 3.č člen ZKZ. Sodišču očita zmotno uporabo ZPNačrt in 105. člena ZureP-1 ter napačno ugotovitev dejanskega stanja o statusu razlaščenega zemljišča. Opozarja še, da se ni opredelilo do navedb nasprotnega udeleženca, da naj se v okviru tega postopka upošteva tudi odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih nepremičnin zaradi neustavnega ravnanja predlagateljice. Izveden je bil obrnjeni razlastitveni postopek, ki je neustaven. Tudi zato ni podlage za vrednotenje obravnavane nepremičnine kot kmetijskega zemljišča. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 874/2009 in meni, da ima pravico do povrnitve škode zaradi nemožnosti uporabe odvzetih nepremičnin v času od njihovega dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka. Prav tako ima pravico do odškodnine v višini vrednosti odvzetih nepremičnin ob njihovem odvzemu ter pravico do povrnitve koristi, ki jo je razlastitvena upravičenka imela od njihove uporabe v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka.

15. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari izpodbija sklep tudi v stroškovnem delu.

16. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

17. Pritožba je utemeljena.

18. Ni sporno, da je Odločba o razlastitvi, ki je bila izdana na podlagi prvega odstavka 102. člena ZureP-1, pravnomočna in da se udeleženca nista mogla dogovoriti o odškodnini oziroma nadomestilu za razlaščeno nepremičnino, o kateri se zato na predlog predlagateljice kot razlastitvene upravičenke odloča v tem postopku.

19. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec, ki je kot kmet razlaščeno nepremičnino uporabljal za kmetijsko dejavnost, utemeljeno predlagal, da se mu dodeli nadomestno zemljišče, in sicer par. št. 180/1 k.o. X, ki je v neposredni bližini razlaščenega zemljišča. Njegov predlog je zavrnilo po pojasnilu predlagateljice, da drugega zemljišča nima na razpolago, ker so kmetijska zemljišča v njeni lasti v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju SKZG), lastnik parc. št. 180/1 k.o. X, pa je Skupnost za ceste Slovenije.

20. Kadar se odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki predstavlja osnovno sredstvo za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca, mora skladno s prvim odstavkom 107. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec primarno zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Nasprotni udeleženec tudi v sodnem postopku vztraja pri zagotovitvi nadomestne nepremičnine, predlagateljica pa se je, kot pravilno opozarja pritožba, la pavšalno branila, da drugih zemljišč nima, ker so kmetijska zemljišča v upravljanju SKZG, za parc. št. 180/1 k.o. X pa zemljiškoknjižno stanje še ni usklajeno z dejanskim.

21. Ob taki trditveni in dokazni podlagi udeležencev, ko predlagateljica niti ni prerekala trditev nasprotnega udeleženca, da je dejanska lastnica parc. št. 180/1 k.o. X, in ni predložila nobenega dokaza, da nima v lasti nadomestnih kmetijskih zemljišč (upravljanje SKZG s kmetijskimi zemljišči v njeni lasti na lastninsko pravico predlagateljice na kmetijskih zemljiščih ne vpliva), je sodišče preuranjeno sledilo njenim navedbam, da ni mogoče zagotoviti nadomestnega zemljišča. Ker dejanskega stanja o tem ni raziskalo niti v okviru ponujene dokazne podlage nasprotnega udeleženca7, se nakazuje, da je sprejeta odločitev o določitvi odškodnine v denarju preuranjena oz. za obravnavani primer pravno zmotna. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

22. V njem bo moralo upoštevati, da se mora glede na pravno določilo 107. člena ZUreP-1 predlagateljica najprej razbremeniti dolžnosti, da nasprotnemu udeležencu zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Šele če dokaže, da je nima na razpolago, plača denarno odškodnino. Kot je predlagal nasprotni udeleženec, ji bo moralo zato naložiti, naj predloži podatke o kmetijskih zemljiščih v njeni lasti v k.o. X, sicer bo moralo predlagane poizvedbe pri SKZG RS opraviti samo. Opredeli naj se tudi do ugovora nasprotnega udeleženca o lastninski pravici predlagateljice kot pravni naslednici nekdanje Skupnosti za ceste Slovenije na predlagani nepremičnini parc. št. 180/1 k.o.X. 23. Če bo ugotovilo, da res ni na razpolago enakovrednih zemljišč, bo lahko ponovno odločalo o denarni odškodnini oz. nadomestilu v denarju. Za ta primer v odgovor na pritožbo, ki graja tudi sprejeto odločitev o denarni odškodnini, pritožbeno sodišče dodaja, da o pravilnosti te odločitve nima pomislekov. Sodišče prve stopnje je odmerilo odškodnino po namembnosti za kmetijsko zemljišče, po tem ko je ugotovilo, da je imela razlaščena nepremičnina že pred sprejemom Odloka o občinskem lokacijskem načrtu daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice status kmetijskega zemljišča in da ima tak status še zdaj. O tem se je zanesljivo prepričalo na podlagi potrdila o namenski rabi zemljišča, ki po 105. členu ZPNačrt vsebuje podatke o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt. Presoja o višini odškodnine je sprejeta ob pravilni uporabi tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki določa, da se odškodnina za razlaščeno zemljišče določi glede na namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi glede na dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Pritožbene navedbe glede denarne odškodnine so torej neutemeljene.

24. Enako velja za pritožbene navedbe o odškodnini zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih premičnin zaradi zatrjevanega neustavnega ravnanja predlagateljice (obrnjeni razlastitveni postopek). Gre za pravi odškodninski zahtevek - zaradi očitanega nedopustnega ravnanja predlagateljice, ki se uveljavlja in dokazuje v pravdi in ne v tem nepravdnem postopku, ki je namenjen določitvi odškodnine zaradi dopustnega ravnanja predlagateljice, ki ima oporo v zakonu in ugotovljenem splošnem interesu.

25. Pač pa bo ob ponovnem odločanju sodišče prve stopnje ponovno odločilo tudi o stroških postopka. Pri tem bo upoštevalo tudi stroške tega pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami. 4 Zakon o urejanju prostora, Ur. l. RS, št. 110/2002 s spremembami. 5 Zakon o prostorskem načrtovanju, Ur. l. RS, št. 33/2007 s spremembami. 6 Zakon o kmetijskih zemljiščih, Ur. l. RS, št. 59/1996 s spremembami. 7 Predlagal je, naj sodišče naloži predlagateljici, da predloži seznam zemljišč, ki jih ima v lasti v k.o. X in da samo opravi ustrezne poizvedbe o nepremičninah v lasti Republike Slovenije v upravljanju SKZG pri tem skladu.