Jedro

Četudi bi bili med pravdnima strankama dejansko sklenjeni dve enaki pogodbi o zaposlitvi za isto delovno mesto s tem, da bi se razlikoval le glede datuma nastopa dela (1. 9. oziroma 6. 9. 2010), to na odločitev individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, ker je njeno delo (ki je enako po obeh pogodbah) postalo nepotrebno, ne bi imelo vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 14. 3. 2011 nezakonita in se razveljavi, ter da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati plačo ter obvezne prispevke iz delovnega razmerja ter akontacije dohodnine in da je dolžna plačati tožeči stranki od zapadlosti posamezne neizplačane plače da dejanskega plačila tudi zakonske zamudne obresti, ki zapadejo v plačilo 18. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ponavlja svoje trditve, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je bila sklenjena 1. 9. 2010, medtem ko tožnica razpolaga z izvodom pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena 6. 9. 2010. Meni, da je med strankama veljavna tista pogodba, ki je bila časovno gledano sklenjena kot zadnja. Pogodba o zaposlitvi, ki jo je v spis vložila tožeča stranka je zadnja pogodba o zaposlitvi, sklenjena 6. 9. 2010. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je edina med strankama obojestransko podpisana pogodba z dne 1. 9. 2010, kajti tožnica vztraja pri svoji trditvi, da je s svoje strani podpisan izvod pogodbe z dne 6. 9. 2010 izročila toženi stranki. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila med pogodbenima strankama podpisana le pogodba z dne 1. 9. 2010. Tožeča stranka je pogodbo z dne 6. 10. 2010 štela za sklenjeno. Tožnica je predmetno tožbo vložila zlasti zato, ker je iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhajal drug datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi, kot je bil datum sklenitve tožničine pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi z dne 6. 9. 2010 ni bila nikoli odpovedana, pri čemer dejstvo, ali se je ta pogodba o zaposlitvi nahajala v kadrovski evidenci tožene stranke, ne igra nobene vloge. Vse postopke v zvezi s podpisom pogodbe o zaposlitvi je vodil A.A., vodja tovarne pohištva ...., predlog po njegovem zaslišanju je tožena stranka umaknila, pri čemer ni pojasnila od kod tožnici njen izvod pogodbe o zaposlitvi, ki ima datum sklenitve 6. 9. 2010. Priča A.B. pa je vse skozi delovala na sedežu družbe v ... in je zato morebiti evidenca personalne mape delavca na sedežu družbe tudi pomanjkljiva. Dokazno breme glede nastanka listine pod A4 je bilo izključno na toženi stranki, pri čemer je neutemeljeno sklicevanje naslovnega sodišča, da tožnica ni dokazala, da je začela delati na delovnem mestu pomožne delavke v vseh oddelkih šele 7. 9. 2010, saj je tožnica povedala, da je na tem delovnem mestu začela delati šele v juliju 2010, ko se je vrnila s porodniškega dopusta in je torej v vsakem primeru datum dejanskega nastopa dela na delovnem mestu pomožna dela na vseh oddelkih drugačen, kot izhaja iz ene ali druge pogodbe o zaposlitvi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo. Meni, da je pravno odločilno, da je med strankama nesporno, da je tožnica nazadnje delala na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu pomožna dela v vseh oddelkih in da je bila ta pogodba tudi odpovedana. Absurdno je vztrajanje tožnice, da je šlo za več različnih pogodb o zaposlitvi, glede na to, da so vse vsebinsko enake, samo datum sklenitve oziroma zapisani datum na pogodbi je različen. Opozarja, da se pritožba tožnice niti z besedo ne dotakne očitno nespornega dejstva, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pravilno in zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se pavšalno sklicuje pritožba.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu pomožna dela v vseh oddelkih iz poslovnega razloga z dne 14. 3. 2011. Med strankama je bilo sporno, ali je bila odpovedana zadnja sklenjena pogodba o zaposlitvi med strankama. Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi sklenjeno dne 1. 9. 2010, tožeča stranka pa je trdila, da je bila zadnja sklenjena pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena dne 6. 9. 2010. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila med strankama zadnja sklenjena pogodba o zaposlitvi z dne 1. 9. 2010, katero je predložila v spis tožena stranka in je podpisana s strani obeh strank. Tožnica pa je v spis predložila pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 9. 2010, ki pa je bila podpisana samo s strani tožene stranke. Kako je prišlo do obstoja dveh izvodov pogodbe o zaposlitvi z enako vsebino, le različnim datumov sklenitve, ena s 1. 9. 2010 in druga s 6. 9. 2010, je ugotavljalo sodišče prve stopnje in ugotovilo, da je bila dejansko sklenjena le pogodba o zaposlitvi z dne 1. 9. 2010. Z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje se strinja tudi pritožbeno sodišče. Po stališču pritožbenega stališča, tudi v primeru, če bi bili dejansko sklenjeni dve enaki pogodbi o zaposlitvi za isto delovno mesto s tem, da bi se razlikoval le datum nastopa dela 1. 9. oziroma 6. 9. 2010 in datum sklenitve 1. 9. oziroma 6. 9. 2010 – to na odločitev v tem individualnem delovnem sporu ne bi imelo vpliva. Iz izvedenega dokaznega postopka namreč izhaja, da je tožnica dejansko opravljala pomožna dela v vseh oddelkih in sicer kot sama zatrjuje tudi v pritožbi že od meseca julija 2010, torej dejansko še pred formalno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za navedeno delovno mesto. Tako je med strankama nesporno, da je tožnica opravljala dela in naloge na delovnem mestu, na katerem ni bilo več potrebe po delu.

Zmotno je torej stališče tožnice, da bi formalna napaka, da bi delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 9. 2010, ob dejstvu, da bi obstajala tudi pogodba o zaposlitvi za isto delovno mesto z dne 6. 9. 2010 imela za posledico nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot je razvidno iz pritožbe, pa je bil to glavni tožbeni in tudi pritožbeni razlog, ki pa je neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je še po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je tožena stranka postopala po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) in ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji 88. člena ZDR, ki določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov (poslovni razlog). Tožena stranka je o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga predhodno pisno obvestila, kot to določa četrti odstavek 83. člena ZDR. Izpolnila je tudi svojo obveznost po tretjem odstavku 88. člena ZDR in preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in ugotovila, da taka možnost ne obstaja. Tožena stranka je ukinila delovno mesto pomožna dela v vseh oddelkih in delovna mesta pomožna dela, pakiranje okovja, prečni razrez in stiskalnica oplaščanje tako, da ni bilo možnosti razporeditve tožnice na drugo delovno mesto.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP), tožena stranka pa iz razloga, ker v postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja delodajalec nosi sam svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, 41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji).