Jedro

Glede na to, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je ugotovil, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje, in nadalje glede na to, da tožnica tudi ni podala novih okoliščin in dokazov v zvezi z storitvijo navedenega kaznivega dejanja po neznanem storilcu, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ocenila, da so pričakovanja prosilke v konkretnem primeru v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve. S tem je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožničina prošnja nima verjetnega izgleda za uspeh in je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za BPP v konkretni zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se kot neutemeljena zavrne tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vložena 21. 2. 2021. Tožnica je zaprosila za dopolnitve vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 z dne 13. 8. 2020 (postopek poteka zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaradi poškodovanega električnega podaljška in električne žage za obrezovanje cipres, v katerem je tožnica udeležena kot oškodovanka) s kasnejšim celotnim obsegom pravnih dejanj v navedenem postopku. Sodišče je smiselno štelo, da prosilka zaproša za dodelitev BPP v obliki sestave in vložitve dopolnitve vloge z dne 9. in 10. 3. 2016 ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku pred sodiščem.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka v zvezi z objektivnim kriterijem tožnice ugotovila, da je sodišče v predmetni zadevi tožnico pozvalo na dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2020 (kot izhaja iz prošnje tožnice, dejansko iz leta 2016). Organ je ugotovil, da je Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Celju s sklepom z dne 11. 2. 2016 zavrglo Poročilo PP Žalec z dne 26. 10. 2015, ki so ga obravnavali kot kazensko ovadbo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 10. 2015 zoper neznane storilce zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Okrajno sodišče v Celju je dne 9. in 10. 3. 2016 prejelo po elektronski pošti vlogi oškodovanke, ki ju je štelo kot oškodovankin smiseln predlog za nadaljevanje kazenskega pregona zoper osumljence. To sodišče se je nato s sklepom z dne 11. 4. 2016 izreklo za krajevno nepristojno in je odstopilo spis v reševanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Žalcu. Ker sta vlogi oškodovanke - tožnice z dne 9. in 10. 3. 2016 nepopolni ter ker vloga ne vsebuje sestavin, ki jih mora vsebovati predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj oz. sestavin, ki jih mora vsebovati obtožni predlog, je sodišče tožnici s sklepom naložilo, da mora v roku 8 dni dopolniti navedeni vlogi tako, da navede, ali v zadevi prevzema kazenski pregon ali ne. Če ga, mora navesti, ali predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali pa vlaga obtožni predlog.

3. V nadaljevanju je organ ugotovil še, da je bila tožnici za navedeni postopek Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 že dodeljena BPP (odločba Bpp 1630/2020 z dne 10. 11. 2020) v obliki pravnega svetovanja, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji pa je organ prošnjo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Odločba je postala pravnomočna 29. 12. 2020, rok za opravo svetovanja pa se je prosilki iztekel 22. 2. 2021. Ugotovil je še, da je tožnica v zvezi s to zadevo zaprosila za BPP še s prošnjo z dne 16. 2. 2021. Organ za BPP je o njej odločil z odločbo Bpp 239/2021 z dne 17. 2. 2021 in prosilki dodelil BPP v obliki sestave in vložitve prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu. V preostalem delu prošnji ni ugodil, saj prosilka še ni opravila pravnega svetovanja po odločbi Bpp 1630/2020 z dne 10. 11. 2020. Prosilka je 19. 2. 2021 na Okrajno sodišče v Žalcu vložila prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vlog z dne 9. in 10. 3. 2016. Tožena stranka je imenovano odvetnico v zadevi opr. št. Bpp 1630/2020 z dopisom z dne 23. 2. 2021 pozvala, da mu v roku treh dni od prejema dopisa posreduje poročilo o opravljenem svetovanju. Odvetnica ga je z vlogo 1. 3. 2021 obvestila, da v predmetni zadevi pravno svetovanje ni bilo izvedeno, ker ga stranka takrat ni potrebovala. V vlogi z dne 2. 3. 2021 mu je odvetnica še posredovala neizrabljeno napotnico in predlagala, da organ za BPP zadevo evidentira kot zaključeno, saj svetovanja ni izvedla in stroškov v predmetni zadevi ne priglaša. Tožnici je bilo v zadevi Bpp 1630/2020 BPP v obliki pravnega svetovanja dodeljena ravno z namenom, da bo prosilka v zvezi z morebitnim nadaljevanjem postopka opravila pravno svetovanje pri odvetnici, po pridobitvi pravnega mnenja pa bi bilo prosilki znano, ali je smotrno nadaljevati s postopkom pred navedenim Okrajnim sodiščem v Žalcu in če, zoper koga, na kakšen način ter s kakšnim zahtevkom. Glede na ugotovljeno stanje navedene zadeve pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, glede na znane podatke o zadevi in glede na dejstvo, da prosilka ni opravila pravnega svetovanja po odločbi tukajšnjega sodišča opr. št. 1630/2020, četudi naj bi se s tem ocenilo, ali ima prosilka z nadaljevanjem kazenskega pregona verjeten izgled za uspeh, ob tem pa prosilka tudi ni navedla nikakršnih novih okoliščin ali predložila kakršnihkoli dokazov, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ocenila, da so pričakovanja prosilke v konkretnem primeru v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve. Glede na razpoložljive podatke se tožena stranka pridružuje presoji državnega tožilca, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje. Kot izhaja iz podatkov v spisu Okrajnega sodišča v Žalcu, je ODT s sklepom št. Ktn/3156/2015 z dne 11. 6. 2016 zavrglo kazensko ovadbo prosilke zoper neznano osebo, saj ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje. Iz obrazložitve predmetnega sklepa o zavrženju kazenske ovadbe izhaja, da je prosilka na zapisnik o sprejemu ovadbe navedla, da je 23. 10. 2015 okoli 16.30 ure zaključila z obrezovanjem cipres in košnjo trave, ob povratku čez eno uro pa je opazila, da je bil podaljšek razcefran, pri električni žagi pa je opazila manjkajočo matico in odvito zadnjo matico, na meču je manjkal rob rezila, pri rotacijski kosilnici pa so bili na desni strani odviti vijaki. Ker je tik pred njeno enourno pavzo iz hiše prišel sosed T. T. st., ki je na sprehod peljal psa, sumi, da je omenjena dejanja storil prav on. Policist policijske postaje Žalec je po pregledu domnevno namerno poškodovanih predmetov na samem kraju dejanja ugotovil, da pri predmetih ni vidnih sledov namernega uničenja ali poškodovanja stvari, temveč so poškodbe kvečjemu posledica nepazljivega ravnanja pri delu. Poškodovani predmeti so že bili rabljeni in niso novi. Državni tožilec na podlagi dejstev in zbranih dokazov ni mogel zaključiti, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki bi ga naj storil neznani storilec, saj pri ogledu s strani policistov ni bilo zaznati, da bi bili obravnavani predmeti poškodovani s strani katere koli druge osebe, navedbe oškodovanke, ki soseda J.R. sicer ni videla pri dejanju, vendar pa sumi, da je dejanje storil on, ker je v tistem času ravno odšel s psom na sprehod, pa ne zadoščajo za sklepanje o obstoju utemeljenega suma storitve obravnavanega kaznivega dejanja.

4. Glede na dejstvo, da je državni tožilec v zvezi z dogajanjem z dne 23. 10. 2015 preveril vso zbrano dokumentacijo in je na podlagi navedenega zaključil, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje, je tožena stranka sledila odločitvi ODT v Celju o zavrženju kazenske ovadbe. Državni tožilec je pravni strokovnjak za vodenje postopkov v zvezi s pregonom kaznivih dejanj in njegova glavna naloga je pregon storilcev kaznivih dejanj. Tožena stranka meni, da je državni tožilec pri preučitvi predmetne zadeve ravnal skrbno, strokovno in korektno ter na podlagi vestne presoje vseh podatkov in informacij iz spisa sprejel pravilne zaključke. Zato tožena stranka prosilkino doživljanje dogajanja navedenega dne ocenjuje kot prosilkino subjektivno zaznavo dogodka, ki pa ni objektivno potrjena z dokumentacijo, ki jo je državno tožilstvo preverjalo na podlagi kazenske ovadbe prosilke. Poleg tega pa iz prošnje prosilke tudi ne izhajajo kakšne nove okoliščine oziroma dejstva, ki bi kazale na to, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje in da je smotrno nadaljevati s kazenskim pregonom, niti prosilka k prošnji ni priložila takšnih dokazov. Po pregledu zadeve pa tožena stranka glede na samo naravo poškodb predmetov, in sicer razcefran podaljšek, manjkajočo in odvito zadnjo matico pri električni žagi ter manjkajoče rezilo ter odviti vijak pri rotacijski kosilnici in glede na časovno oddaljenost dogodka v letu 2016 tudi ugotavlja, da zadeva ni življenjskega pomena za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke. Ker njena prošnja tako nima verjetnega izgleda za uspeh, meni, da ni razumno nadaljevati sodnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. Glede na takšno odločitev pa tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilka izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, saj morata biti subjektivni in objektivni pogoj podana kumulativno.

5. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila tožbo, v kateri je navedla, da je služba za BPP dodelila najprej BPP samo za podaljšanje roka dopolnitve vlog, z glavnim namenom, da ji ne odobri BPP za dopolnitev ter da se zadeva avtomatično arhivira. Opredeljuje se do tega, kako sodišče dopušča storilcem, da se nepreiskovani in nekaznovani nadaljujejo z nagajanjem, kar pa vpliva na njeno povečano življenjsko stisko, s strahom in s stresom. Služba za BPP je bila z njene strani seznanjena, da bo za BPP zaprosila, ko bo prejela sklepe iz Okrajnega sodišča z razvidnimi postopkovnimi zahtevami, saj ni vedela, kaj bo sodišče od nje zahtevalo. Opredeljuje se do pasivnosti sodišč. Kljub njenim vlogam za podaljšanje roka dopolnitve vlog ni do 23. 3. 2021 z njihove strani dobila nobenega odgovora, postavlja se vprašanje zavlačevanja postopka. Smotrnost nadaljevanja postopka je potrdila odvetnica, ki jo je tožnica želela kot imenovano odvetnico v okviru BPP, saj je ta kljub neodobreni BPP vložila dopolnitev vloge. Tožena stranka se je postavila v vlogo končnega razsoditelja, kar je ne čudi, saj je po njenem na strani storilcev, ki ji nagajajo 24 ur na dan. Poudarja, da policisti, ki so glede poškodovanih predmetov komentirali, da gre za posledice rabe predmetov, niso strokovnjaki za takšne zaključke. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Podala je še predlog za oprostitev sodne takse.

6. Tožena stranka je po pozivu sodišča predložila upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V zadevi tožnica ugovarja, ker ji tožena stranka ni dodelila BPP v obliki sestave in vložitve dopolnitve vloge z dne 9. in 10. 3. 2016 ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu v zadevi I Kr 9693/2016. 9. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa sodišče dodaja:

10. Organ za BPP je z odločbo odločil na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabil. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Organ je ugotovil, da tožnica z odvetnico, ki ji je bila določena v okviru odobrene Bpp 1630/2020 za svetovanje, da bi se tako lahko pojasnila morebitna nadaljnja pravna ravnanja tožnice v postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016 (če bodo sploh potrebna), svetovanja ni opravila, kar je sicer med strankama nesporno. Glede na to, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je ugotovil, da ni podan utemeljen sum, da je neznani storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje, in nadalje glede na to, da tožnica tudi ni podala novih okoliščin in dokazov v zvezi z storitvijo navedenega kaznivega dejanja po neznanem storilcu, s katerimi ne bi razpolagalo že ODT in ki bi mogli vzpostaviti drugačno stališče v smeri očitanega kaznivega dejanja, je tožena stranka ocenila, da so pričakovanja prosilke v konkretnem primeru v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem zadeve (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom istega člena ZBPP). Pri tem je upoštevalo še samo naravo poškodb predmetov, in sicer razcefran podaljšek, manjkajočo in odvito zadnjo matico pri električni žagi ter manjkajoče rezilo ter odviti vijak pri rotacijski kosilnici in glede na časovno oddaljenost dogodka v letu 2016 tudi ugotovilo, da zadeva ni življenjskega pomena za osebni in socialno ekonomski položaj prosilke (2. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). S tem je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožničina prošnja tako nima verjetnega izgleda za uspeh in je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za BPP v konkretni zadevi.

11. Tožbene navedbe o tem, da sodišče do 23. 3. 2021 ni odločilo o podaljšanju roka za dopolnitev navedenih vlog v postopku sodišča v Žalcu ter navajanja o pristranskem obravnavanju in zavlačevanju obravnavanja tožničine vloge s strani organa za BPP, niso pravnorelevantna dejstva za odločanje v konkretni zadevi, zato se sodišče do njih ni opredelilo.

12. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo na seji, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tako ni sporno, da je bila tožnici že pred vložitvijo zadevne prošnje za BPP že odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. I Kr 9693/2016, pri čemer kljub izteku roka navedeno svetovanje ni bilo opravljeno. Med strankama je sporno le, ali je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno zavrnila tožničino prošnjo za BPP na podlagi 24. člena ZBPP, kar pa predstavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

14. Sodišče o predlogu tožnice za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah sodna taksa ne plača.