Jedro

Funkcija člana Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) zaradi možnega nasprotja med interesi lokalne skupnosti, ki jih prestavlja župan ter interesi madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki jih zasledujejo člani Sveta PMSNS, po naravi stvari ni združljiva s funkcijo poklicnega župana kot funkcionarja občine, ki jo opravlja tožnik. Članstvo župana v Svetu PMSNS zato nedvomno predstavlja okoliščino, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristansko in objektivno opravljanje nalog župana v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK, zaradi česar je zakonodajalec navedeni funkciji opredelil kot nezdružljivi.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je dne 15. 5. 2024 v zvezi s postopkom, ki ga je vodila na podlagi določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZIntPK), ugotovila, da je hkratno opravljanje funkcije poklicnega župana Občine A., matična št. ..., ter članstvo v Svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (v nadaljevanju: PMSNS), matična št. ..., ki ima status pravne osebe javnega prava, nezdružljivo, v posledici česar je tožniku kot županu Občine A. izrekla opozorilo, s katerim mu je naložila, naj v roku 15 dni po pravnomočnosti ugotovitev odpravi nezdružljivost funkcije poklicnega župana s funkcijo člana Sveta PMSNS in jo o tem pisno obvesti.

2.Iz obrazložitve ugotovitev ter opozorila izhaja, da je Komisija v postopku preiskave, ki ga je pričela na podlagi prijave, ugotovila, da tožnik funkcijo župana Občine A. (mandat je nastopil dne 15. 12. 2022) od dne 24. 12. 2022 dalje opravlja poklicno in da je nezdružljivost funkcij, ki jih opravlja, nastopila dne 9. 1. 2023, ko je tožnik nastopil tudi funkcijo člana Sveta PMSNS.

3.Po seznanitvi z uvedbo postopka je tožnik po svojem pooblaščencu dne 4. 2. 2024 podal izjavo, v kateri je ugotovitve Komisije glede nezdružljivosti funkcij zavrnil.

4.Komisija v obrazložitvi citira določbe Ustave Republike Slovenije, ZIntPK, Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), Zakona o samoupravnih narodnih skupnostih (v nadaljevanju: ZSNS) ter določbe Statuta PMSNS in ugotavlja, da funkcija župana po 37.b členu ZLS ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. ZLS s tem napotuje na komplementarno uporabo ZIntPK, po katerem v skladu s prvim odstavkom 27. člena poklicni funkcionar - kar je v skladu s 5. točko 4. člena ZIntPK ter ob upoštevanju 34.a člena ZLS tudi poklicni župan - ne sme biti član v drugih osebah javnega prava. Hkratno opravljanje funkcije poklicnega župana ter članstvo v Svetu PMSNS, ki ima status pravne osebe javnega prava, je torej v skladu s citirano določbo ZIntPK nezdružljivo. Ker je nasprotje interesov pri opravljanju funkcije poklicnega župana in člana v Svetu PMSNS prepoznal že zakonodajalec, nasprotja interesov v vsakem posameznem primeru ni treba posebej utemeljevati. Izjeme, za katere ne velja določba prvega odstavka 27. člena ZIntPK, so tako le društva, ustanove in politične stranke, ki pa jih je po mnenju Komisije treba razlagati restriktivno, kar pomeni, da jih ni dopustno širiti na primere oseb javnega (ali zasebnega) prava, ki v zakonu kot izjeme - kot to velja tudi za samoupravne narodne skupnosti - niso posebej določene. Prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora in zastopanja v naštetih subjektov je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom ali institutom. Komisija zato poklicnemu funkcionarju ne more izdati dovoljenja za zastopanje določenega subjekta ali za članstvo v organu upravljanja ali nadzora tega subjekta, v primeru ugotovljene nezdružljivosti pa mu mora izdati opozorilo in mu določiti rok, v katerem mora ugotovljeno nezdružljivost odpraviti.

5.Pri presoji nezdružljivosti funkcij je treba po mnenju Komisije izhajati iz namena določb ZIntPK, s katerimi se želi preprečiti koncentracijo funkcij v eni in isti osebi, saj slednje povečuje tveganje za nastanek korupcije in nasprotje interesov, čemur je pritrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-230/10-16. S stališčem in prakso, ki jo je vzpostavila Komisija, se uresničuje namen zakona, z zakonsko ureditvijo in prakso pa se po mnenju Komisije tudi ne posega v pasivno volilno pravico oziroma v možnost kandidiranja posameznikov za člane Sveta PMSNS ter za mesto župana, prav tako pa se tudi ne posega v posebne pravice, ki jih madžarski samoupravni narodni skupnosti in njenim pripadnikom daje Ustava Republike Slovenije ter zakoni, sprejeti na tej osnovi. Bistvo zakonske ureditve je v tem, da ista oseba ne more hkrati zasedati funkcij, ki so nezdružljive, temveč se mora v primeru, če se znajde v takšnem položaju, v skladu z določbo 28. člena ZIntPK odločiti za eno od funkcij, z opravljanjem druge pa mora prenehati. Tožnik lahko ugotovljeno nezdružljivost funkcij odpravi tako, da preneha opravljati funkcijo župana Občine A. ali pa funkcijo člana Sveta PMSNS.

6.Zoper ugotovitve in izrečeno opozorilo Komisije je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni sporno, sporna pa je po njegovem mnenju materialnopravna presoja Komisije oziroma vprašanje, ali gre pri tožniku za nezdružljivost funkcij oziroma nasprotje interesov. Meni, da je izpodbijana odločitev arbitrarna, pomeni pa tudi poseg v njegove v njegove pravice iz 14., 22., 43. in 64. člena Ustave Republike Slovenije.

7.Določbe prvega odstavka 27. člena ZIntPK po njegovem mnenju ni mogoče razlagati zgolj jezikovno ampak jo je treba razlagati tudi ustavno skladno. Tožnik se pri tem sklicuje na 64. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa posebne pravice avtohtone madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in njenih pripadnikov in zatrjuje, da mu kot pripadniku te skupnosti pripada aktivna in pasivna volilna pravica, določena v 8. členu ZSNS, na podlagi katere je bil tudi izvoljen v Svet PMSNS, te pravice pa mu ne more omejiti niti ZIntPK. Ugotovljena nezdružljivost funkcij, ki naj bi temeljila na določbi prvega odstavka 27. člena ZIntPK, je po njegovem mnenju zato tudi v nasprotju z določbo 64. člena Ustave Republike Slovenije, saj se z razlago prvega odstavka 27. člena ZIntPK tožniku prepoveduje možnost sodelovanja pri samoupravljanju.

8.Kot navaja tožnik, je namen prepovedi iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK predvsem v preprečevanju nasprotja interesov, do katerega lahko prihaja iz različnih razlogov, na primer zaradi hierarhičnega razmerja med različnimi funkcijami in organi, zaradi nadzorstvenega razmerja med njimi ali pa npr. zaradi razmerja, ki nosilcu funkcij omogoča, da ima pod drugačnimi pogoji v primerjavi z drugimi nosilci istovrstne funkcije ugodnejši položaj. Toženka v spornih ugotovitvah ni navedla, kakšna nasprotja interesov, opredeljena v 11. in 12. točki 4. člena ZIntPK, so podana v obravnavanem primeru, in tudi ni določno pojasnila, zakaj sta funkciji župana Občine A. in člana Sveta PMSNS nezdružljivi.

9.Določbe prvega odstavka 27. člena ZIntPK toženka ni razlagala ustavno skladno, saj pri razlagi zakona po mnenju tožnika ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je imel zakonodajalec pri sprejemu določb ZIntPK namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki mu ga priznava Ustava Republike Slovenije. Ker že zakon dopušča izjeme glede društev, ustanov in političnih strank, prvega odstavka 27. člena ZIntPK ni mogoče razlagati tako ozko, kot ga razlaga toženka. Članstvo v PMSNS samo zato, ker gre za osebo javnega prava, še ne pomeni nasprotja interesov oziroma nezdružljivosti s funkcijo poklicnega funkcionarja. Interes, ki ga zastopa tožnik kot župan Občine A. tako ni v nasprotju oziroma ni nezdružljiv z interesom, ki ga tožnik zastopa kot član Sveta PMSNS, saj v obeh funkcijah zastopa interese madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, Ustava Republike Slovenije pa je ta interes povzdignila na ustavno raven in ga opredelila kot javni interes.

10.Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo (pravilno: ugotovitve in opozorilo) odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

11.V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri svoji odločitvi ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je institut nezdružljivosti funkcij ter prepovedi članstva in dejavnosti namenjen zagotovitvi neodvisnega izpolnjevanja ustavno in zakonsko določenih funkcij. Pri presoji oziroma vprašanju nezdružljivosti funkcij je zato treba izhajati iz namena zakona, ki se uporablja enako za vse funkcionarje z namenom, da se prepreči koncentracija funkcij v eni in isti osebi, ker to povečuje korupcijska tveganja ter nasprotje interesov. PMSNS je v skladu z 2. členom Statuta PMSNS pravna oseba javnega prava, Svet PMSNS, katerega član je tožnik, pa predstavlja najvišji organ PMSNS, zaradi česar po mnenju toženke ni dvoma, da se prepoved članstva iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK nanaša tudi na članstvo v Svetu PMSNS. Zakon namreč za občinske funkcionarje na območjih avtohtonih narodnih skupnosti ne dopušča nobenih posebnih izjem.

12.Glede sklicevanja tožnika na aktivno in pasivno volilno pravico iz 8. člena ZSNS pa toženka poudarja, da se navedeni člen nanaša na volitve članov občinske samoupravne narodne skupnosti, ki so s strani pripadnikov manjšinskih narodnih skupnosti voljeni neposredno. Ker tožnik v Svet PMSNS ni bil izvoljen neposredno, v obravnavani zadevi 8. člen ZSNS ni bil prekršen.

13.Do vprašanja nezdružljivosti funkcionarja s članstvom v Svetu PMSNS pa se je opredelilo tudi že Okrajno sodišče v Ljutomeru v sodbi opr. št. ZSV 43/2021-3 z dne 25. 11. 2021, ki je v prekrškovnem postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo odločilo, da je toženka kot prekrškovni organ pravilno ugotovila, da je hkratno opravljanje poklicne funkcije poslanca državnega zbora RS in članstvo v PMSNS (zastopnika te pravne osebe javnega prava) v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK. Okrajno sodišče v tej sodbi ni sledilo navedbam funkcionarja, da gre za obliko združevanja, ki jo je mogoče enačiti s političnimi strankami, kar bi pomenilo izjemo od splošne ureditve nezdružljivosti. Omenjeno stališče je v sodbi opr. št. PRp 273/2021 z dne 12. 1. 2022 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru.

14.Glede tožbenega očitka, da v izpodbijanih ugotovitvah ni pojasnjeno, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru, pa toženka pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi za nadzor toženke v zvezi z nezdružljivostjo funkcij in ne za nadzor nasprotja interesov, ki je poseben institut, podrobneje urejen v določbah od 37. do 40. člena ZIntPK. Prepoved članstva oziroma dejavnosti v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v drugih osebah javnega ali zasebnega prava (razen društev, ustanov in političnih strank) iz prvega odstavka 27. člena ZIntPK pa je, kot ponavlja, absolutna in ni vezana na presojo morebitnega nasprotja interesov. Ker opravljanje funkcije poklicnega župana in članstvo v PMSNS prepoveduje že sam zakon, Komisiji ni treba utemeljevati nasprotja interesov v vsakem primeru posebej.

15.Toženka še navaja, da se dejansko stanje v obravnavani zadevi bistveno razlikuje od dejanskega stanja v zadevi opr. št. II U 3/2022, v kateri je toženka ugotavljala nezdružljivost funkcije poklicnega funkcionarja s članstvom v madžarski samoupravni narodni skupnosti Občine A., v katero je bil funkcionar neposredno voljen s strani pripadnikov madžarske narodne skupnosti. V obravnavani zadevi je namreč toženka ugotavljala nezdružljivost funkcije funkcionarja s članstvom v Svetu PMSNS, v katerega je bil tožnik izvoljen posredno.

16.V prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 8. 2024 tožnik prereka navedbe toženke v odgovoru na tožbo in vztraja, da gre v obravnavani zadevi le za vprašanje v zvezi z uporabo materialnega prava.

K točki I izreka:

17.Tožba ni utemeljena.

18.V obravnavani zadevi je za odločitev ključno vprašanje, ali sta funkciji poklicnega župana Občine A. ter člana Sveta PMSNS, ki ju opravlja tožnik, po veljavni zakonodaji združljivi. Z aktom, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je namreč Komisija tožniku naložila, da mora ugotovljeno nezakonitost, ki se nanaša na nezdružljivost navedenih funkcij, odpraviti tako, da se eni od funkcij v postavljenem roku 15 dni od pravnomočnosti ugotovitev odpove oziroma jo mora prenehati opravljati. Navedeno opozorilo je bilo tožniku izrečeno na podlagi prvega odstavka 29. člena v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZIntPK, v skladu s katerim Komisija funkcionarja, ki je po nastopu funkcije pričel opravljati dejavnost, članstvo ali funkcijo, ki po ZIntPK ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, in ki v roku 30 dni ni prenehal opravljati nezdružljive dejavnosti, članstva ali funkcije, opozori na nezdružljivost in mu ob tem določi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev, v katerem mora ugotovljeno nezdružljivost odpraviti.

19.Med strankama ni spora o tem, da je tožnik po nastopu funkcije župana, ki jo od dne 24. 12. 2022 opravlja poklicno, dne 9. 1. 2023 nastopil še funkcijo člana Sveta PMSNS.

20.Vprašanje združljivosti županske funkcije z drugimi funkcijami na ravni občine ureja ZLS v prvem odstavku 37.b člena, ki določa, da funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. ZLS s tem, ko napotuje na specialno zakonsko ureditev na drugi zakonski podlagi, glede nezdružljivosti funkcij oziroma preprečevanja nasprotja interesov županske funkcije z drugimi funkcijami (ki niso izrecno navedene v prvem odstavku 37.b člena ZLS) omogoča uporabo ZIntPK kot kasnejšega zakona, ki področje nezdružljivosti v javnem sektorju ureja sistemsko. Vprašanje nasprotja interesov in s tem nezdružljivosti posameznih funkcij v javnem pa tudi zasebnem sektorju ZIntPK ureja v IV. poglavju, ki v prvem odstavku 27. člena poklicnemu funkcionarju (tudi v lokalni skupnosti) prepoveduje članstvo oziroma opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Župani kot občinski funkcionarji, ki svojo funkcijo opravljajo poklicno, tako niso izvzeti iz sistemske ureditve v ZIntPK, katere namen je uveljaviti enotni in celoviti pravni okvir na področju integritete in preprečevanja korupcije.

21.Namen zakonske prepovedi o nezdružljivosti določenih funkcij je preprečiti korupcijska tveganja, do katerih lahko pride, kadar oseba opravlja več različnih funkcij, pri katerih zastopa (tudi) nasprotujoče si interese. S prvim odstavkom 27. člena ZIntPK je zato zakonodajalec določil ukrep nezdružljivosti funkcije poklicnih funkcionarjev, ki naj bi (poleg uzakonjene dolžnosti izogibanja nasprotujočih si interesov) preprečeval koncentracijo različnih funkcij v eni in isti osebi. Sprejem ustreznih ukrepov, katerih namen je preprečevati korupcijo, je namreč ena od dolžnosti zakonodajalca, ki sicer v Ustavi Republike Slovenije ni izrecno določena, Ustavno sodišče Republike Slovenije pa jo v svoji sodni praksi izpeljuje iz splošnega načela pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije), ki zagotavlja vladavino prava ter zakonitost delovanja organov javne oblasti in s tem tudi njihovih funkcionarjev.

22.V tej luči oziroma v skladu z namenom, ki ga zasleduje zakonska ureditev, je po presoji sodišča treba presojati opozorilo, ki ga je Komisija tožniku izrekla na podlagi ugotovitve, da sta funkciji, ki ju opravlja, zaradi nasprotja interesov že po samem zakonu nezdružljivi. Župan je po zakonu zastopnik občine, ki je ustanovljena zaradi urejanja javnih zadev lokalnega pomena. Zakon daje v ta namen županu široka pooblastila za odločanje v vseh zadevah lokalnega pomena, zaradi česar obstaja v primeru, ko ta opravlja več različnih funkcij oziroma dejavnosti hkrati, večja verjetnost za nastop navzkrižja interesov, to pa povečuje tveganje za korupcijo. Širši interesi lokalne skupnosti (to je interesi vseh prebivalcev občine), za katere je dolžan skrbeti po zakonu župan, so lahko v nasprotju z interesi ožje samoupravne narodne skupnosti na območju občine, za uresničevanje katerih skrbijo člani Sveta PMSNS, ki predstavlja po drugem odstavku 9. člena ZSNS najvišji organ PMSNS. Ta je kot samoupravna narodna skupnost ustanovljena za uresničevanje posebnih pravic, ki jih Ustava Republike Slovenije zagotavlja pripadnikom madžarske samoupravne narodne skupnosti na območjih, kjer ta skupnost avtohtono živi (tudi na območju Občine A.), za uveljavljanje njihovih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje avtohtone skupnosti pri javnih zadevah (1. člen ZSNS) tako na lokalnem kot tudi državnem nivoju.

23.Svet PMSNS, katerega član je tožnik, opravlja glede na svoj položaj in podeljene pristojnosti dejavnost upravljanja PMSNS, ki je v skrbi za interese članov madžarske samoupravne narodne skupnosti. Funkcija člana Sveta PMSNS zaradi možnega nasprotja med interesi lokalne skupnosti, ki jih prestavlja župan ter interesi madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki jih zasledujejo člani Sveta PMSNS, po naravi stvari ni združljiva s funkcijo poklicnega župana kot funkcionarja občine, ki jo opravlja tožnik. Članstvo župana v Svetu PMSNS zato nedvomno predstavlja okoliščino, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristansko in objektivno opravljanje nalog župana v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK, zaradi česar je zakonodajalec navedeni funkciji opredelil kot nezdružljivi.

24.Dejansko stanje v obravnavani zadevi tudi ni primerljivo tistemu v zadevi pod opr. št. II U 3/2022, v kateri je sodišče presojalo vprašanje združljivosti funkcije poslanca Državnega zbora Republike Slovenije kot predstavnika madžarske samoupravne narodne skupnosti s funkcijo člana Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti v Občini A., v kateri je sodišče ugotovilo, da navedeni funkciji po zakonu nista nezdružljivi, saj tožnik v obeh funkcijah zastopa (enake) interese madžarske samoupravne narodne skupnosti.

25.Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev Komisije, da funkcija tožnika kot člana Sveta PMSNS glede na določbo prvega odstavka 27. člena ZIntPK ni združljiva s poklicnim opravljanjem funkcije župana Občine A.

26.V zvezi s tožbenim očitkom o kršitvi 8. člena ZSNS pa sodišče pojasnjuje, da se navedena zakonska določba ne nanaša na volitve članov sveta samoupravne narodne skupnosti (v obravnavani zadevi torej na volitve članov Sveta PMSNS), pač pa na volitve članov občinske samoupravne narodne skupnosti, ki jih volijo pripadniki narodne skupnosti na neposrednih volitvah. Z izpodbijanim opozorilom, ki je posledica ugotovitve o nezdružljivosti funkcij, ki jih tožnik opravlja kot župan in član sveta samoupravne narodne skupnosti, tako ni bilo poseženo v pravico tožnika biti voljen v svet občinske samoupravne narodne skupnosti, kot meni to v tožbi napačno tožnik.

27.Glede očitka tožnika, da je bilo z izpodbijanim aktom poseženo v njegovo v Ustavi Republike Slovenije zagotovljeno pravico do enakosti pred zakonom (14. člena ), v enako varstvo pravic (22. člen) v volilno pravico (43. člen) in v posebne pravice, ki jih ima kot pripadnik avtohtone madžarske narodne skupnosti v Sloveniji (64. člena), pa sodišče ugotavlja, da tožnik navedeni ugovor ni z ničemer konkretiziral, saj ni določno navedel, na kakšen način naj bi toženka posegla v navedene pravice, na katere se sklicuje na načelni ravni. Ker je sodišče dolžno dejansko stanje preizkusiti le v okviru tožbenih navedb, ki pa so v tem delu v tožbi izostale, je sodišče tudi ta ugovor zavrnilo.

28.Ker je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

29.Sodišče je o tožbi na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na podlagi pisnih vlog strank ter predloženih listinskih dokazil, saj sta se obe stranki v postopku strinjali, da sodišče glavne obravnave ne izvede.

K točki II izreka:

30.Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi tožnik sam svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Smiselno enako stališče je VSRS zavzelo v sodbi in sklepu I Up 170/2021 z dne 30. 11. 2023, 30. in 31. točka obrazložitve.

Za funkcionarje v smislu določb ZIntPK se po izrecni določbi 5. točke 4. člena ZIntPK štejejo med drugim tudi funkcionarji oziroma funkcionarke v lokalnih skupnostih, ki jih ZLS opredeljuje v prvem odstavka 34.a člena, ko določa, da so člani občinskega sveta, župan in podžupan občine občinski funkcionarji.

Sodba in sklep VSRS I Up 170/2021 z dne 30. 11. 2023, 31. točka obrazložitve.

PMSNS naloge, za katere je ustanovljena, uresničuje med drugim tudi z ustanavljanjem oziroma soustanavljanjem organizacij, zavodov in javnih ustanov (prva alineja 7. člena Statuta PMSNS).

Da je PMSNS kot samoupravna narodna skupnost oseba javnega prava, izhaja iz 2. člena ZSNS, to zakonsko določbo pa izrecno povzema tudi Statut PMSNS v 2. členu.

Sodba in sklep VSRS I Up 170/2021 z dne 30. 11. 2023, 33. točka obrazložitve.

Sodba UPRS II U 3/2022 z dne 17. 6. 2022, 44. točka obrazložitve.

Splošna dolžnost izogibanja nasprotju interesov je za vse uradne osebe v javnem sektorju (ne le za funkcionarje) uzakonjena v členih od 37 do 40 ZIntPK.

Odločba USRS št. U-I-230/10-16 z dne 23. 6. 2011, 11. in 17. točka obrazložitve.

Po 33. členu ZLS župan prestavlja in zastopa občino; predstavlja in sklicuje občinski svet ter vodi njegove seje; občinskemu svetu predlaga v sprejem občinske akte in skrbi za izvrševanje odločitev, ki jih sprejema občinski svet; v primeru neskladja s predpisi ima pristojnost zadržati objavo splošnega akta ali izvajanje odločitve občinskega sveta itd.

Navedeno izhaja tudi iz odločbe USRS št. U-I-230/10-16 z dne 23. 6. 2011, 17. točka obrazložitve.

Najpomembnejše naloge in pristojnosti Sveta PMSNS so naštete v 16. členu Statuta PMSNS. PMSNS med drugim sprejema akte PMSNS; imenuje in razrešuje člane drugih organov PMSNS in komisij; razpolaga z nepremičninami PMSNS; ustanavlja organizacije, pomembne za PMSNS in imenuje njihove direktorje; v svete zavodov, katerih (so)ustanovitelj je, imenuje člane Sveta PMSNS, sodeluje z državnimi organi, mednarodnimi organizacijami, madžarskimi organi in predstavniki Madžarov v tujini, državnim organom daje pobude, mnenja, soglasja itd.

Sodba UPRS II U 3/2022 z dne 17. 6. 2022, 45. in 46. točka obrazložitve.

Volitve članov Sveta PMSNS ne ureja ZSNS pač pa Statut PMSNS, ki v 9. členu določa, da člane Sveta PMSNS izvolijo sveti občinskih madžarskih samoupravnih narodnih skupnosti.

Zveza:

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (2010) - ZIntPK - člen 4, 4-11, 27, 27/1, 28, 29 Zakon o lokalni samoupravi (1993) - ZLS - člen 37b, 37b/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.