Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec bi moral prejeto obvestilo o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom skupaj s prejetimi odredbami šteti za (nepopolno oziroma nerazumljivo) vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP).
I. Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11069-15071/2020-2, z dne 7. 1. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrnitvi stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju toženec) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožničina vloga za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delodajalec odredil delo s skrajšanim delovnim časom, zavrže (1. točk izreka), da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) in da je izpodbijani sklep takse prost (3. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je delo s skrajšanim delovnim časom odredila s 1. 11. 2020, vložila 29. 12. 2020, kar ni bilo v 15-dnevnem roku (od odreditve skrajšanega delovnega časa), ki ga določa določba prvega odstavka 16. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUOOPE). Prav tako pa citirana vloga ni bila vložena do predvidenega skrajnega roka 10. 12. 2020, ki ga določa določba 38. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV), zato jo je toženec kot prepozno zavrgel. 2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je šestnajstim pri njej zaposlenim delavcem s 1. 11. 2020 odredila podaljšanje začasnega dela s skrajšanim delovnim časom. Po navodilu toženčeve referentke je tako 3. 11. 2020 za podaljšanje subvencije za skrajšani delovni čas tožencu prek njegovega spletnega portala poslala nove odredbe in obvestilo o podaljšanju ukrepa skrajšanja polnega delovnega časa. Ker se toženec na to ni odzval, ga je tožnica k temu pozvala. Ta pa ji je 24. 12. 2020 sporočil, da njenega obvestila z dne 3. 11. 2020 ni štel za vlogo za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, temveč le za spoštovanje določila iz četrte alineje 42. člena ZIUPDV. Tožnica je zato 29. 12. 2020 vložila popolno vlogo za uveljavljanje pravice do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki pa jo je toženec kot prepozno zavrgel. Glede na navedeno in sklicujoč se na določbe prvega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in petega odstavka 68. člena ZUP tožnica meni, da bi moral toženec njeno obvestilo z dne 3. 11. 2020 šteti za nepopolno vlogo, elektronsko sporočilo toženca z dne 24. 12. 2020 za poziv na odpravo pomanjkljivosti, njeno vlogo z dne 29. 12. 2020 pa za pravočasno dopolnitev oziroma popolno vlogo. Opozarja, da četudi toženec njenega obvestila z dne 3. 11. 2020 upravičeno ni štel za vlogo, zavrženje vloge za subvencijo le zaradi enomesečne zamude roka ni sorazmerno in je v nasprotju z namenom interventne zakonodaje. Sodišču predlaga, naj po opravljeni javni glavni obravnavi in izvedenih dokazih tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek, tožencu pa naloži povrnitev stroškov postopka.
3. Toženec v odgovoru na tožbo v bistvenem navaja, da je zakonska dikcija 16. člena ZIUOOPE povsem jasna, in sicer da mora delodajalec za dodelitev subvencije oddati vlogo, kar je tožnica sicer storila, vendar prepozno. Meni, da so odredbe o odreditvi skrajšanega delovnega časa priloga vloge za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, zato se ne morejo šteti za nepopolno vlogo. Toženec dalje navaja, da bi lahko tožnica že v postopku 11069-1023/2020 navedla daljše obdobje subvencioniranja. Po njegovi oceni je očitno, da je tožnica storila napako, ker ni pravočasno (v prekluzivnem roku 15 dni od napotitve delavcev na delo s skrajšanim delovnim časom) oddala vloge za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa. Sodišču predlaga, naj na podlagi listinskih dokazov tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožnici pa naloži povrnitev stroškov postopka.
**K I. točki izreka:**
4. Tožba je utemeljena.
5. V obravnavani zadevi med strankama postopka ni sporno, da je tožnica s 1. 11. 2020 šestnajstim pri njej zaposlenim delavcem odredila podaljšanje dela s skrajšanim delovnim časom ter da je tožencu v zvezi s tem 3. 11. 2020 posredovala obvestilo o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom in same te odredbe. Prav tako tudi ni sporno, da je tožnica pri tožencu, potem ko jo je ta 24. 12. 2020 obvestil, da citiranega obvestila in odredb ni štel za vlogo, 29. 12. 2020 vložila (novo) vlogo za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
6. Sporno pa je, ali bi moral toženec prejeto obvestilo o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom in prejete odredbe obravnavati kot nepopolno vlogo za uveljavljanje delnega povračila nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom po ZIUOOPE ter postopati po določbah prvega odstavka 67. člena ZUP in petega odstavka 68. člena tega zakona.
7. Po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV pa v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Delodajalec vlogi priloži: (1) dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE, (2) podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz drugega odstavka 18. člena ZIUOOPE, in (3) soglasje za objavo podatkov iz 20. člena ZIUOOPE (drugi odstavek 16. člena ZIUOOPE).
8. Sodišče se s tožnico strinja, da bi moral toženec prejeto obvestilo o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom skupaj s prejetimi odredbami šteti za (nepopolno oziroma nerazumljivo) vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica tako na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, 3. 11. 2020 obrnila z obvestilom o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom skupaj s temi odredbami, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP. Če je bila ta nepopolna oziroma nerazumljiva (kot takšno teorija šteje tudi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, kaj vložnik z njo zahteva1), pa bi moral toženec v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP, kot pravilno zatrjuje tožnica, od nje v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti. To po presoji sodišča v konkretnem primeru velja še toliko bolj, ker je glede na neprerekane tožbene navedbe tožnica takšno (pomanjkljivo) vlogo na toženca naslovila po navodilu toženčeve uslužbenke.
9. Ker pa toženec (kar med strankama postopka tudi ni sporno) v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnice v roku petih delovnih dni ni zahteval, naj pomanjkljivosti vloge odpravi, s tem tožnici ni omogočil, da bi popravila oziroma dopolnila (pravočasno vloženo) vlogo, ki bi, če bi bile pomanjkljivosti pravilno odpravljene, štela na podlagi petega odstavka 68. člena ZUP za pravočasno in popolno vlogo, o kateri bi toženec mogel meritorno odločati. Tako pa se je tožnica lahko šele po toženčevem sporočilu z dne 24. 12. 2020 (da dne 3. 11. 2020 vloženega njenega obvestila in odredb ni štel za vlogo v smislu prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE) dne 29. 12. 2020 odzvala z novo vlogo, ki pa je bila (kot nova) vložena po preteku tudi podaljšanega zakonskega roka, določenega v prvem odstavku 38. člena ZIUPDV (to je 10. 12. 2020), ter torej prepozna.
10. To pa pomeni, da je toženec s svojim ravnanjem v nasprotju z določbo prvega odstavka 67. člena ZUP kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, saj je po navedenem mogla vplivati na odločitev v zadevi. Zaradi take kršitve pa se sme po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni akt izpodbijati. Sodišče še dodaja, da so za konkretni sodni postopek nepomembne ter na odločitev sodišča ne morejo vplivati toženčeve navedbe v odgovoru na tožbo, da bi tožnica lahko že v „postopku 11069-1023/2020 navedla daljše obdobje subvencioniranja“.
11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek (I. točka izreka). V tem bo ta zaradi nezakonite opustitve postopanja z vlogo z dne 3. 11. 2020 upošteval kot pravočasno dopolnjeno vlogo, podano v smislu prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE, tožničino vlogo, vloženo 29. 12. 2020. 12. Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov, se s tožbenimi ugovori glede sorazmernosti oziroma ustreznosti roka iz 16. člena ZIUOOPE ni ukvarjalo.
13. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je bilo treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.
**K II. točki izreka:**
14. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodnici posameznici, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščeni odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika) in 22-odstotni DDV (ker je tožničin pooblaščenec zavezanec za DDV), ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR (II. točka izreka). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).
1 Kerševan, E., in Androjna, V.: Upravno procesno pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izdaja, IUS SOFTWARE (GV Založba), Ljubljana 2017, str. 169.