Jedro

Na višino pravdnih stroškov ne vpliva med pravdo plačana akontacija zahtevane terjatve, temveč je v odvisnosti le od dosojene glavnice in vsakokratne sporne vrednosti ter s tem uspeha v posamezni fazi postopka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v napadenem stroškovnem izreku (drugi odstavek izreka) spremeni tako, da glasi: " Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 57.191,19 (sedeminpetdeset tisoč sto enaidevetdeset 19/100) SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.4.2002 do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo." V ostalem se pritožba zavrne. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 869,85 (osemsto devetinšestdeset 85/100) SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.2004 dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče naložilo toženi stranki v plačilo 56.177,00 SIT glavnice iz naslova pogodbenega zavarovanja z v izreku natančno navedenimi obrestmi od posameznih zneskov ter v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede na pravdni uspeh pa je zatem po opravljenem medsebojnem pobotu, naložilo tožeči stranki v povrnitev toženi stranki nastalih pravdnih stroškov v višini 62.990,00 SIT s pripadki. Zoper stroškovni izrek vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga ustrezno spremembo prvostopne odločitve v stroškovnem obsegu oziroma podrejeno njeno razveljavitev v tem delu. Meni, da je pravilni pravdni uspeh tožeče stranke v prvi fazi postopka 39,40 % in ne le 5,9 %, ker bi sodišče moralo pri izračunu pravdnega uspeha upoštevati dejstvo dne 20.7.1998 plačane akontacije v znesku 318.600,00 SIT, sicer bi tožeči stranki bila za toliko prisojena višja glavnica. V drugi fazi postopka opozarja na pravilno vrednost spora 631.800,00 SIT, saj je s pripravljalno vlogo z dne 20.8.1998 terjatev skrčila na ta znesek, kar je prvo sodišče spregledalo in je pravilen uspeh tožeče stranke v tej fazi postopka ob upoštevanju navedenega plačila akontacije 59,30 %. Meni tudi, da gredo tožeči stranki celotni stroški predujma ne glede na pravdni uspeh. Pritožba je delno utemeljena. Pritožba ne pojasni grajane procesne kršitve, ki je pritožbeno sodišče ob navedenem preizkusu zadeve ni zasledilo pri delu prvega sodišča (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 366 ZPP). Nadaljnji pritožbeni preizkus zadeve v smislu pravilne uporabe materialnega prava glede odmere pravdnih stroškov pokaže sledeče: Ni pritrditi pritožbi, da vpliva dana akontacija toženke med postopkom na višji pravdni uspeh tožeče stranke. Na pravdni uspeh vpliva končno dosojena terjatev v odvisnosti od v posameznih fazah postopka zahtevane terjatve tožeče stranke (vsakokratna sporna vrednost), saj jo v primeru plačila akontacije lahko za temu ustrezni del umakne. To je v zadevi tožeča stranka tudi storila s pripravljalno vlogo z dne 20.8.1998 in je od tedaj dalje sporna vrednost 631.800,00 SIT. Slednje je prvo sodišče res spregledalo in zato napačno štelo, da traja prva faza postopka do 23.1.2002, ko je tožeča stranka tožbeni zahtevek (ponovno) skrčila, tokrat na 56.177,00 SIT. Le v toliko je pritrditi pritožbi, kar posledično povzroči drugačni uspeh in višino pravdnih stroškov obeh strank postopka kot sledi: V prvi fazi postopka ob sporni vrednosti 950.400,00 SIT pripada tožeči stranki nagrada za opravili: odškodninski zahtevek pred tožbo ter vložitev tožbe, kar je prvo sodišče pravilno ovrednotilo z 800 točk in kar na pritožbeni stopnji ni sporno. Vključujoč 2 % materialne stroške in 20 % DDV pripada tožeči stranki v tej fazi postopka 960 OT ali 96.000,00 SIT. Ob dejstvu v tej fazi postopka 5,9 % uspeha, pa ji pripada za to obdobje 5.674,44 SIT. Toženka pa v tej fazi postopka ni priglasila pravdnih stroškov. V drugi fazi postopka, ob upoštevanju vseh po prvem sodišču nadalje priznanih stroškovnih postavk tožeči stranki do tretje faze (tudi ta obseg na pritožbeni stopnji ni sporen), vključno z 2 % materialnimi stroški in 20 % DDV-jem, so pravilno odmerjeni pravdni stroški tožeči stranki na 102.272,00 SIT. Glede na sporno vrednost v tej fazi - 631.800,00 SIT, znaša pravdni uspeh tožeče stranke 8,89 %, kar da tožeči stranki iz te faze postopka - 9.091,98 SIT. Na pritožbeni stopnji v drugi fazi postopka odmerjeni pravdni stroški toženi stranki na 95.100,00 SIT, niso sporni. V drugi fazi postopka je po že obrazloženem tedaj pravdni uspeh toženke 91,11 %, kar pomeni, da ji v tej fazi postopka gre 86.645,61 SIT in ne 89.489,00 SIT, kot je to napačno izračunalo prvo sodišče. V tretji fazi postopka odmerjeni pravdni stroški tožeči stranki niso sporni, toženki pa niso bili odmerjeni, ker niso bili zahtevani. Tako znašajo skupni pravdni stroški tožeče stranke glede na doseženi uspeh 29.454,42 SIT in toženke 86.645,61 SIT. Medsebojni pobot zahteva od tožeče stranke, da povrne toženki še 57.191,19 SIT pravdnih stroškov (člen 154/II ZPP v zvezi s členom 145/II ZPP). Po obrazloženem je bilo delno ugoditi pritožbi tožeče stranke kot to izhaja iz izreka tega sklepa in je odločeno po 3. točki 365. člena ZPP. Pritožbeni stroški tožeče stranke so domerjeni na 35.000,00 SIT (nagrada za vložitev pritožbe in DDV) in znašajo glede na pritožbeni uspeh (2,89 %) 869,85 SIT, kar ji je dolžna povrniti tožena stranka (člen 155/II ZPP v zvezi s členom 145/II ZPP).