Jedro

Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, saj izvršba teče že od leta 2012 in torej dolžnik že vrsto let ve, da v kolikor terjatve ne bo poravnal bo prišlo do prodaje njegovih nepremičnin, sama realizacija izvršbe te škode ne utemeljuje, dolžnik pa še ima v lasti tiste nepremičnine, na katere je bila izvršba ravno zaradi potreb kmetovanja pravnomočno ustavljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in upnica sama krijeta vsak svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršb z dne 27. 3. 2019, ki se vodita pri Okrajnem sodišču v Velenju pod vodilno opr. št. In 63/2012 in pristop opr. št. I 108/2019, dopolnjen s predlogom za odlog izvršb z dne 18. 6. 2020. 2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da 71. člen ZIZ omogoča odlog izvršbe, če je izvršba dovoljena na stvari, za katere izvršba ni dopustna ter da je v predmetni zadevi pristopljenega upnika podana ravno ta situacija, saj je bila pristopljenemu upniku s pravnomočnimi sklepi izrečena nedopustnost izvršbe na dolžnikovi parceli .,,-118/17 in ...-118/18. Opozarja, da je cenitev navedenih nepremičnin bila opravljena v letu 2014 (17. 1. 2014) ter pojasnjuje nepravilnosti postopkov dosedanjih cenitev. Zatrjuje, da je zaradi obnove gospodarskega poslopja tržna vrednost ene izmed nepremičnin bistveno višja ter da je potrebno opraviti novo cenitev. V kolikor bi se nepremičnini prodali po sedaj ocenjeni vrednosti, bi dolžnik utrpel nenadomestljivo škodo. Zatrjuje, da bi s prodajo teh nepremičnin tudi izgubil vitalni del premoženja, sposobnost in možnost nadaljnjega kmetovanja, edini vir preživetja in svoj edini dom. Pojasnjuje, da se trudi čimprej poplačati upnika, da redi živino in povečuje proizvodnjo, da bi lahko čimprej dobil kredit za poplačilo upnikov. Glede ostalih nepremičnin, ki so še v njegovi lasti pa pojasnjuje, da so izključno kmetijska zemljišča, na katerih objektov ni dovoljeno graditi, dolžnik pa tudi drugega doma drugje nima, ob izgubi teh dveh nepremičnin pa bi bila tudi ostala zemljišča zaradi razpršenosti in nemožnosti dostopa, neuporabna in nemogoča za pašo živine. Zatrjuje, da sodišče njegovega predloga za odlog ni vsebinsko obravnavalo, niti ni vpogledalo v priložena dokazila. Izpostavlja, da je bil predlog utemeljen, odločilna dejstva po 71. členu ZIZ pa izkazana. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. V odgovoru na pritožbo upnik J. P. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

4. V odgovoru na pritožbo upnica G. d.o.o. nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške vloženega odgovora.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ugotoviti je, da je dne 27. 3. 2021 pričela veljati novela ZIZ-M (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 11. 3. 2021), ki je spremenila tudi določbo 71. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje bo spremenjene dele navedene določbe skladno s prehodno določbo 20. člena ZIZ-M v materialnopravnem delu upoštevalo le, v kolikor so dolžniku v korist, saj je tako predlog za odlog izvršbe kot izpodbijani sklep izdan pred uveljavitvijo novele ZIZ-M. Na predlog dolžnika lahko sodišče prve stopnje popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob tem pa mora biti podan vsaj eden izmed dvanajstih taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče dolžnika v sklepu o izvršbi opozori na možnost odloga po prejšnjem odstavku (tretji odstavek 71. člena ZIZ). V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi (četrti odstavek 71. člena ZIZ). Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče (peti odstavek 71. člena ZIZ).

7. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni opravilo vsebinske presoje trditev iz predloga za odlog izvršbe z dne 27. 3. 2019, dopolnjenega dne 18. 6. 2020. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa na strani 6, 7 in 8 je razvidno, da je na dolžnikove trditve v zvezi s predlaganim odlogom izvršbe (da je dolžnik kmet, da je njegova edina in osnovna dejavnost kmetijstvo, da je vključen v ukrepe kmetijske politike za katere prejema subvencije, ki jih bo v primeru izgube teh dveh parcel moral vračati ter da bo ostal brez doma in svojih živali) argumentirano odgovorilo.

8. Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe, saj izvršba teče že od leta 2012 in torej dolžnik že vrsto let ve, da v kolikor terjatve ne bo poravnal bo prišlo do prodaje njegovih nepremičnin, sama realizacija izvršbe te škode ne utemeljuje, dolžnik pa še ima v lasti tiste nepremičnine, na katere je bila izvršba ravno zaradi potreb kmetovanja pravnomočno ustavljena. Pritožbeno zatrjevani dejstvi, da na predmetnih nepremičninah hleva ne more postaviti ter da do teh nepremičnin ni mogoče dostopati, pa ne utemeljujeta zaključka, da se dolžnik s kmetovanjem ne bo več mogel ukvarjati (torej da bo škoda nenadomestljiva) oziroma da bo to škodo težko nadomestil. 9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tržna vrednost teh dveh nepremičnin znaša na dan cenitve 162.531,40 EUR, terjatve upnika in upnice pa na dan izdaje tega sklepa 139.994,80 EUR. Pritožba ugotovljeno vrednost nepremičnine neutemeljeno izpodbija, saj dolžnik s predlogom za ponovno ugotovitev vrednosti predmetnih nepremičnin glede na podatke spisa ni bil uspešen. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da očitno nesorazmerje denarne terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnin ni podano. Ker je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa predlagan odlog izvršbe temeljil na trditvah, da je dolžnik kmet, da je njegova edina in osnovna dejavnost kmetijstvo, da je vključen v ukrepe kmetijske politike za katere prejema subvencije, ki jih bo v primeru izgube teh dveh parcel moral vračati ter da bo ostal brez doma in svojih živali, pa je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik posebno upravičenih razlogov ni izkazal, saj so to le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku onemogočajo izpolnitev obveznosti.

10. Pritožba nepravilno izpostavlja, da določba 71. člena ZIZ določa, da je odlog možen tudi v primeru, ko je izvršba dovoljena na stvari oziroma predmete, na katere ni dopustna. Nedopustnost tako dovoljene izvršbe lahko dolžnik uveljavlja v ugovoru zoper dovolitev izvršbe na take stvari oziroma predmete. Da pa bi dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe, pa pritožba ne zatrjuje. Na tem mestu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžniku na trditve o nepravilnostih pri pristopu izvršilne zadeve I 108/2019 k vodilni izvršilni zadevi In 63/2012 že odgovorilo v sklepu VSC I Ip 262/2020 z dne 12. 11. 2020, s katerim je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Ker zatrjevano nepravilno vodenje izvršilnih zadev na zaključke o utemeljenosti dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ne vpliva, sodišče druge stopnje na te dolžnikove trditve ni ponovno odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožba se je izkazala za neutemeljeno, zato jo je bilo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev in nepravilnosti, na katere pazi po uradoma.

12. Pritožbeno sodišče je v skladu z prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker odgovora na pritožbo nista v ničemer pripomogla k hitrejši odločitvi pritožbenega sodišča, stroški, nastali upnikoma v zvezi z njima, za predmetno izvršbo niso bili potrebni, zato jih glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ krijeta upnika sama.