Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 111/2004 z dne 21. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1060/2003 z dne 11. 12. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 683/2000 z dne 2. 6. 2003 se ne sprejme.
1.S sodbo Okrajnega sodišča je bil pritožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba in v njej določeni kazen petih mesecev zapora ter preizkusna doba treh let s posebnim pogojem, da oškodovancem plača odškodninski zahtevek. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti njegovega zagovornika.
2.V ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z izpodbijanimi sodbami. Zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev 22. člena Ustave. V utemeljitev zatrjevane kršitve navaja, da sta prvo in drugostopenjsko sodišče verjeli le oškodovancu, čeprav bi glede obstoja odločilnih dejstev (na katerem delu parcel se je nahajala sporna bukev in pomen križev na njej) morali po enakopravno izvedenem postopku pretehtati navedbe vseh strank. Zatrjevano kršitev naj bi zagrešilo tudi Vrhovno sodišče, saj naj bi zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo iz razloga, "ker naj bi se pritožnikov zagovornik skliceval le na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja".
3.Nestrinjanje pritožnika z izpodbijanimi sodbami in navedbe, s katerimi opisuje svoje videnje dogodka, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pritožnik glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.
4.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, med drugim izhaja tudi dolžnost sodišča, da pretehta navedbe strank in na podlagi enakopravno izvedenega dokaznega postopka odloči o obtožbi ter v obrazložitvi odločbe z razlogi za svojo odločitev seznani stranke. Da prvo in drugostopenjsko sodišče tem zahtevam nista zadostili, po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče trditi. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da je sodišče v dokaznem postopku ocenilo pritožnikov zagovor in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi opravilo tudi njegovo presojo. Pri tem je izrecno pojasnilo (stran 5 prvostopenjske sodbe), kateri so po oceni sodišča tisti dokazi, na podlagi katerih sta bila izpodbita tako pritožnikov zagovor kot izpovedbi dveh prič, ki jih kot izvedbo dokaza predlagal v svojo korist. Iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča izhaja, da se je slednje strinjalo z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in da je tudi samo ocenilo ter razumno obrazložilo, zakaj so izpovedbe oškodovanca verodostojne in prepričljive. Iz sodbe Vrhovnega sodišča pa je razvidno, da je slednje opravilo presojo navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti, se do njih opredelilo in svojo odločitev razumno obrazložilo. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja s presojo in z oceno, ki jo je Vrhovno sodišče zavzelo v izpodbijani sodbi, za sklep o kršitvi 22. člena Ustave ne zadošča.
5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer