Jedro

Pred obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe mora sodišče opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe oziroma preizkus procesnih predpostavk.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

V upravnem sporu tožnik zahteva odpravo odločbe Ministrstva za finance z dne 19.9.2007, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj z dne 5.4.2004. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje tožniku naložil plačilo redne in kazenske takse ter takse za opomin v skupnem znesku 89.300,00 SIT. Istočasno je tožnik sodišču prve stopnje predlagal, naj zadrži izvršitev izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da iz določbe 2. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) izhaja, da mora tožnik v upravnem sporu že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe z navajanjem okoliščin in dokazov verjetno izkazati, da mu bo zaradi izvršitve izpodbijanega akta prizadeta težko popravljiva škoda. Tožnik pa v tožbi in v predlogu ne navaja okoliščin, s katerimi bi izkazal nastanek škode in njeno višino.

Tožnik v pritožbi meni, da je bil njegov predlog za izdajo začasne odredbe razumljiv in utemeljen. Sodne takse zaradi nizkih dohodkov, s katerimi preživlja svojo družino, ni sposoben plačati. Znesek za plačilo sodne takse je tako visok, da bi sodišče moralo predlogu za izdajo začasne odredbe v vsakem primeru ugoditi. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podrejeno pa predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Tožnik obenem tudi ponovno prosi, da se ga oprosti plačila sodne takse za pritožbo iz istih razlogov, kot jih je navedel v tožbi.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Z vložitvijo tožbe v upravnem sporu pridobi tožnik možnost preventivnega varstva, ki je v tem, da lahko zahteva izdajo začasne odredbe po določbah 32. člena ZUS-1. Procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe je torej sprožitev upravnega spora. Vendar pa mora biti vložena tožba popolna in razumljiva. Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk, kar seveda velja tudi za preizkus zahteve za izdajo začasne odredbe. Vendar pa mora sodišče prve stopnje, ko gre za odločanje v zahtevi za izdajo začasne odredbe, še prej opraviti preizkus popolnosti in razumljivosti tožbe.

Na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, to pa je v obravnavanem primeru upravna odločba organa prve stopnje, ne pa odločba tožene stranke. Tožbo oziroma odločbo, ki ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in posledično zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje njene izvršitve, torej lahko sodišče prve stopnje ob upoštevanju 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže oziroma postopa z njo v skladu z 31. členom ZUS-1. Kot je razvidno iz podatkov sodnega spisa je sodišče prve stopnje že začelo postopek za odpravo pomanjkljivosti, toda v zahtevani začasni odredbi je odločilo še pred izpeljanim postopkom in tudi pred preizkusom procesnih predpostavk.

S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (2. odstavek 75. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 2. odstavkom 75. člena ter v zvezi z 2. odstavkom 72. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti nekatere pomanjkljivosti in v zadevi ponovno odločiti.

O predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks v tem sodnem postopku bo odločilo sodišče prve stopnje na podlagi določb 13. čl. Zakona o sodnih taksah.