Jedro

Deduje lahko samo tisti, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom pod pogojem, da ni ovir, da bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je zahteval ugotovitev, da ima po pokojni A. A., umrli 17. 10. 2018, zakonito dedno pravico iz naslova bivanja v zunajzakonski skupnosti s pokojno in plačilo pravdnih stroškov. Naložilo je tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče je zavrnilo številne predlagane dokaze tožeča stranke, da ne bi zavlačevali postopka in ker je dejansko stanje zadosti ugotovljeno. Zavrnilo je poizvedbe iz razveznega postopka z B. B. na sodišču v ..., ker tožnik naj ne bi prerekal navedbe prvotoženca, da je bil v zakonski zvezi z B. B. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik več kot leto dni po smrti A. A. v zakonski zvezi. Moralo pa bi opraviti poizvedbe pri sodišču v ... Sodišče je le zaslišalo tožnika in med drugim sklepalo iz njegove izpovedi, da zadeva ni zaključena, ker je sodnik v BIH imel zadevo v predalu. Tožnik pa uveljavlja 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev sodišča temelji na nepravilno ugotovljeno dejanskem stanju. Sodišče se samo opre na dejstvo, da je tožnikova zakonska zveza prenehala 27. 8. 2020, kar je bilo po smrti A. A. in da zato izs ni možna.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila prvotožena stranka in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotoženec v odgovoru na tožbo navajal, da je bil tožnik celotno obdobje v zakonski zvezi s B. B., s katero je sklenil 17. 1. 1987 zakonsko zvezo. Teh trditev tožnik ni prerekal. Šele po izpovedbi tožnika, ki je izpovedal, da naj bi bil že pred smrtjo pokojne v BIH v teku ločitveni postopek in da naj bi imel status ločene osebe, a zaradi sodnika, ki je imel zadevo v predalu in jo ni dal v javnost, ni izvedel, da je že razvezan. Šele takrat je pooblaščenec podal dokazni predlog, da se opravi poizvedba na sodišču v ... Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni prerekal navedb prvotožene iz odgovora na tožbo. Zaslišanje stranke ne more nadomestiti trditvene podlage.

6. Sodišče prve stopnje je tudi na podlagi izpisa iz centralnega registra prebivalstva za tožnika ugotovilo, da je bil še 7. 11. 2019 poročen s B. B., to pa je več kot leto dni po smrti zapustnice. Zakonska zveza pa je prenehala šele 27. 8. 2020, kar je sodišče tudi ugotovilo iz izpisa CRP z dne 2. 11. 2020 (B6). To pomeni, da je v trenutku smrti pokojne, dne 17. 10. 2018, bil še zmeraj poročen, kar je ovira za status partnerja iz zunajzakonske zveze.

7. Tako je sodišče pravilno zavrnilo poizvedbe pri sodišču v ..., saj je dejansko stanje ugotovilo na podlagi izpisa iz CRP in tudi tožnikovega zaslišanja. Tožnik pa tudi ni pravočasno prerekal trditve prvotoženca iz odgovora na tožbo. Pritožbeno sodišče pa še odgovarja pritožbi, da tudi sedaj ne predloži razvezne sodbe iz sodišča v ....

8. Ker je obstajala ovira, da bi bila lahko zakonska zveza med tožnikom in pokojno zapustnico veljavna, ne more tožnik uspeti z zahtevkom o obstoju izvenzakonske skupnosti (prvi odstavek 4. člena DZ). Dokler obstaja zakonska zveza, oseba ne more skleniti nove zakonske zveze in torej tudi ne biti v zunajzakonski skupnosti (26. člen DZ). Pravilno je tudi sodišče ugotovilo, da sta toženca nujna enotna sospornika in zato se raztezajo učinki na obe toženi stranki (132. člen in 145. člen ZD v zvezi s 196. členom ZPP).

9. Pritožba še navaja tožnikovo izpovedbo, da je vložil tožbo na razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji, saj je zato pooblastil odvetnico v letu 2007. Vendar v zvezi s to pravdo v Sloveniji ni ponudil dokazov in zato ni jasno, kaj je tožeča stranka s tem želela dokazovati, da bi bilo lahko pravno relevantno. Navedbe o tem, od kdaj dalje je živel v stanovanju zapustnice, pa glede na njegov status poročene osebe, ni pravno pomembno. Dejstva, da je bil v času smrti zapustnik še vedno poročen, tožnik ni omajal in treba je tako ugotoviti, da ni dokazal svojih trditev. Sodišče prve stopnje se je še ukvarjalo s tem, in je sledilo navedbam in dokazom prvotožene stranke, da ni bilo prave čustvene navezanosti med tožnikom in zapustnico. Prvotoženec je o tem predložil dokaze iz facebooka in o tem zaslišalo prvotoženca. Pritožba sedaj meni, da bi sodišče v zvezi s tem lahko izvajalo še nadaljnje dokaze. Vendar glede na dejstvo, da je bil tožnik še vse do 27. 8. 2020 poročen, ne more biti pomembno, da naj ne bi bilo čustvene navezanosti. Zakonska zveza z drugo žensko je ovira, da bi sodišče priznalo obstoj izvenzakonske skupnosti z drugo osebo.

10. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Izrek o stroških temelji na določbi 154. in 165. člena ZPP. Pritožnik ni uspel, prvotožena stranka pa z navedbami z odgovorom ni pripomogla k rešitvi te zadeve.