Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 231/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.231.2016 Gospodarski oddelek

osebni stečaj predlog za začetek stečajnega postopka zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima premoženja namen postopka osebnega stečaja odpust obveznosti ovire za odpust obveznosti brez predloga za odpust obveznosti rok za vložitev predloga za odpust obveznosti
Višje sodišče v Ljubljani
13. april 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 3) je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka z dne 21. 12. 2015 zavrglo. V obrazložitvi je povzelo dolžnikove navedbe, da je brezposeln, da nima nobenih prejemkov, pa tudi nikakršnega premoženja, niti premičnega, niti nepremičnega. Ob sklicevanju na določilo prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP je pojasnilo, da se postopek osebnega stečaja vodi z namenom, da so vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih delih ter da se to ne bo zgodilo, ker dolžnik nima premoženja. K temu je dodalo, da v predmetnem postopku osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči niti sekundarnega namena tega postopka, to je odpusta obveznosti, saj obstoji ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP.

2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (zap. št. 4). Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču prve stopnje je očital, da je odločilo tudi o predlogu, ki ni bil podan, to je o predlogu za odpust obveznosti in to odločitev oprlo na dejstva, ki jih dolžnik ni zatrjeval. Navedel je, da ima skladno z določilom prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP dolžnik pravico vložiti predlog za odpust obveznosti tja do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.(1) Drži pritožbena navedba, da doslej dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti. Ker pa nima nobenega premoženja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za začetek stečajnega postopka nima pravnega interesa.

5. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpust obveznosti, ki ga dolžnik ni podal. Res je, da takega predloga dolžnik ni podal, vendar sodišče prve stopnje je odločilo zgolj o predlogu za začetek stečajnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da se je ukvarjalo tudi z možnostjo, da bi dolžnik kasneje predlagal začetek postopka odpusta obveznosti. S tem, ko je to storilo in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavzelo stališče, da s takim predlogom dolžnik ne bi uspel, pa ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja niti ni zagrešilo nobene take kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Za zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka zadošča že ugotovitev, da dolžnik nima nobenega premoženja in da ni vložil predloga za odpust obveznosti.

7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi uradno upoštevnih kršitev pri odločanju o pritožbi ni našlo.

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL Cst 524/2015 z dne 8. 9. 2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia