Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih, drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom (zap. št. 3) je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka z dne 21. 12. 2015 zavrglo. V obrazložitvi je povzelo dolžnikove navedbe, da je brezposeln, da nima nobenih prejemkov, pa tudi nikakršnega premoženja, niti premičnega, niti nepremičnega. Ob sklicevanju na določilo prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP je pojasnilo, da se postopek osebnega stečaja vodi z namenom, da so vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih delih ter da se to ne bo zgodilo, ker dolžnik nima premoženja. K temu je dodalo, da v predmetnem postopku osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči niti sekundarnega namena tega postopka, to je odpusta obveznosti, saj obstoji ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP.
2. Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (zap. št. 4). Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču prve stopnje je očital, da je odločilo tudi o predlogu, ki ni bil podan, to je o predlogu za odpust obveznosti in to odločitev oprlo na dejstva, ki jih dolžnik ni zatrjeval. Navedel je, da ima skladno z določilom prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP dolžnik pravico vložiti predlog za odpust obveznosti tja do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz zakona izhajata dva namena postopka osebnega stečaja. Prvi je, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), drugi pa je odpustitev obveznosti dolžniku. Dolžnik, ki nima prav nobenega premoženja in ne predlaga odpusta obveznosti, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj se v tem primeru ne doseže nobeden od namenov tega postopka.(1) Drži pritožbena navedba, da doslej dolžnik ni predlagal odpusta obveznosti. Ker pa nima nobenega premoženja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za začetek stečajnega postopka nima pravnega interesa.
5. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpust obveznosti, ki ga dolžnik ni podal. Res je, da takega predloga dolžnik ni podal, vendar sodišče prve stopnje je odločilo zgolj o predlogu za začetek stečajnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da se je ukvarjalo tudi z možnostjo, da bi dolžnik kasneje predlagal začetek postopka odpusta obveznosti. S tem, ko je to storilo in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavzelo stališče, da s takim predlogom dolžnik ne bi uspel, pa ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja niti ni zagrešilo nobene take kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
6. Za zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka zadošča že ugotovitev, da dolžnik nima nobenega premoženja in da ni vložil predloga za odpust obveznosti.
7. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi uradno upoštevnih kršitev pri odločanju o pritožbi ni našlo.
Op. št. (1): Primerjaj sklep VSL Cst 524/2015 z dne 8. 9. 2015.