Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da naj toženka plača tožnici glavnico v znesku 424,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 141,59 EUR od 31. 3. 2021 do plačila, od zneska 141,59 EUR od 1. 5. 2021 do plačila in od zneska 141,60 EUR od 29. 5. 2021 do plačila. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.781,33 EUR.

2.Tožnica je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo zakonske določbe o pravilih poslovodstva brez naročila. Poudarja, da je bila njena dolžnost ravnati kot dober gospodarstvenik in oceniti, ali grozi neposredna nevarnost škode. Ocenila je, da se glede na stanje strehe z deli ne more odlašati. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je upravičeno pričakovala, da bo do zamakanja prišlo, kar izhaja tudi iz navedbe sodnega izvedenca. Ni potrebno, da škoda že nastaja, ampak zadostuje že utemeljena ocena resne nevarnosti, da bo do škode prišlo. Če ne bi ukrepala in bi ocenila, da kljub stanju strehe ne bo zamakalo, pa bi kasneje nastala škoda, bi lahko bila odškodninsko odgovorna za napačno presojo. Za oceno nujnosti in neodložljivosti del je potrebno presoditi takratno tožničino zavedanje o resnosti položaja in njeno takratno odločitev presojati z vidika skrbnosti dobrega gospodarstvenika.

3.Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Meni, da tožnica dejansko dopolnjuje oziroma spreminja svojo trditveno podlago, ne pa izpodbija pravilnost uporabe materialnega prava. Tudi če pritožbene navedbe ne predstavljajo pritožbene novote, pa so neutemeljene. Obligacijski zakonik (OZ) namreč gestorju nalaga, da ugotovi dejanske namene in potrebe dominusa in le kadar to ni mogoče ravna v skladu z njegovimi verjetnimi nameni in potrebami. Pri tem pa mora ravnati kot dober gospodarstvenik. Dejanski interes etažnih lastnikov glede popravila strehe je bil jasen, in sicer, da se v obsežno sanacijo ne gre, saj streha ne zamaka. Tožnica ni ravnala kot dober in skrben gospodar, saj je kot upravnik kršila zakonska in pogodbena določila, zato je še toliko manj možno, da je kot skrben gospodar ravnala kot poslovodja brez naročila. Ker je operativni upravnik izpovedal, da del, ki jih je izvedel izvajalec A., d. o. o., sploh ni naročil, pomeni, da do poslovodstva brez naročila sploh ni moglo priti, saj se je tujega posla dejansko lotil izvajalec in ne tožnica.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica, ki je bila upravnik večstanovanjske stavbe na M. 13, po izvajalcu A., d.o.o. izvedla popravilo strehe stavbe in mu za opravljeno delo plačala 19.000 EUR. Od toženke, ki je etažna lastnica enega od stanovanj v omenjeni stavbi, je v tej pravdi zahtevala povrnitev plačanega zneska, ki ustreza toženkinemu solastninskem deležu na stavbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica za opravo navedenega dela ni pridobila veljavnega sklepa etažnih lastnikov stavbe oziroma njihovega soglasja. Zaključilo je še, da tožnica tudi ni izkazala predpostavk za upravičenost do povrnitve zneska za popravilo strehe na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila. Predmet pritožbenega preizkusa je materialnopravna pravilnost takšne odločitve.

6.Oprava tujega posla brez naročila oziroma poslovodstvo brez naročila (določbe 199. do 205. člena Obligacijskega zakonika, OZ) pomeni poseg v splošno načelo obligacijskega prava o svobodi vstopanja v obligacijska razmerja oziroma njihovega urejanja. Odločitev za opravo določenega posla je posledica svobodne voljne odločitve posameznika. Zato velja načelo prepovedi vmešavanja v tuje posle. Pravni red le izjemoma dovoljuje, da se sme kdo nepoklicano lotiti tujega posla, če je za to utemeljen razlog. Tega opredeljuje obstoj okoliščin, ki tistemu, v čigar pravni sferi je upravičenje za opravo določenega posla, onemogočajo, da sam izjavi svojo voljo glede oprave posla in če je njegova oprava nujna oziroma je ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda (ali bi bila zamujena očitna korist). V skladu z načelom solidarnosti in medsebojne pomoči pravni red omogoča tretjemu, da posel opravi namesto njegovega gospodarja, ker torej ta ni imel možnosti, da se o njegovi opravi odloči sam in ker je to zaradi nastajajoče ali grozeče škode nujno.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedene predpostavke za dopustnost ravnanja tožnice kot poslovodje brez naročila in nastanek njene pravice do povrnitve izdatkov, ki jih je imela z opravo tujega posla, niso izpolnjene.

8.Tožnica ni dokazala, da ni imela možnosti pridobiti soglasja etažnih lastnikov za opravo posla popravila strehe stavbe.

8.Hkrati pa tudi ni dokazala, da oprava posla ni trpela nikakršnega odlašanja in da je bil tako nujen, da ga je bilo treba opraviti pred pridobitvijo soglasja etažnih lastnikov ali sklepom nepravdnega sodišča. Ker gre za izjemo od prepovedi vmešavanja v tuje posle, je prvostopenjsko sodišče pravilno poudarilo restriktivnost presoje nujnosti oziroma da bi morala tožnica kot upravnik izkazati, da je pri opravi dela ravnala v stiski, da je šlo za položaj, ki je zahteval takojšnje ukrepanje zaradi odvrnitve, omejitve ali sanacije neposredno grozeče ali že nastajajoče škode.

9.Neutemeljena je tožničina pritožbena navedba, da je z opravo posla ravnala kot dober gospodarstvenik, ker je ocenila, da etažnim lastnikom grozila neposredna nevarnost škode. Prvostopenjsko sodišče je po opravljenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo več prič in izvedlo dokaz s sodnim izvedencem gradbene stroke, ugotovilo, da je bila streha zaradi krčenja folije in dviga pločevinastih obrob poškodovana, vendar še vedno v funkciji tako, da ni bilo nikakršnega zamakanja in tako neposredne in konkretne grožnje nastanka škode.

9.Tudi iz zaslišanja prič - etažnih lastnikov izhaja, da niso pričakovali tako obsežnega popravila, kar pomeni, da tožnica tudi ni ravnala po dejanskih oziroma verjetnih namenih in potrebah tistih, katerih posel je opravila (1. odstavek 201. člena OZ). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila (tč. 27 izpodbijane sodbe).

10.Glede na navedeno tožničina pritožba ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 442. členom ZPP).

11.Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške, saj tožnica s pritožbo ni uspela (1. odstavek 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP), toženka pa stroškov odgovora na pritožbo ni opredeljeno zahtevala.

-------------------------------

1Po tožničinem pritožbenem stališču je šlo v obravnavanem primeru za dopustno nujno gestijo.

2Prim. tudi A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, str. 49, R. Vrenčur, Obligacijsko pravo, splošni del, str. 719.

3Postopek njegove pridobitve oziroma postopek odločanja etažnih lastnikov o opravi poslov vzdrževanja je v Stanovanjskem zakonu (SZ-1) jasno predpisan (34. člen), prav tako način sodne nadomestitve sklepa o poslu v nepravdnem postopku, kadar je posel nujen za vzdrževanje stvari, pa ga etažni lastniki zaradi nezadostne večine ne morejo sami sprejeti (28. člen).

4Enako Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 154/2018 z dne 26.9.2019, tč. 14.

5V obravnavanem sporu se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne dosega 2.000 EUR, zato se v tem sporu uporabljajo pravila postopka, ki veljajo v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ta določajo omejenost pritožbenih razlogov pri izpodbijanju sodbe sodišča prve stopnje. Glede na pravilo prvega odstavka 458. člena ZPP predstavlja dejanska podlaga sodbe prvostopenjskega sodišča neizpodbojno dejansko podlago tudi sodbe pritožbenega sodišča.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 199, 200, 201, 201/1, 202, 203, 204, 205 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 28, 34