Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in njen ugovor (III. točka izreka) ter zavrnilo predlog dolžnice za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnica pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi se protivi prvostopenjski odločitvi o zavrženju njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi s ponovnim navajanjem trditev iz predloga. Zatrjuje, da na naslovu L. cesta 46, M. ni živela, saj je bila hiša prodana v izvršilnem postopku In 864/2004. Dolžnica je živela tudi v tujini in bila v času od 2. 12. 2008 do 29. 11. 2009 priprta v preiskovalnem zaporu v S. M. ter se je šele v letu 2012 prijavila na naslovu K. 15, Z. Prvostopenjski zaključek, da ji je bil sklep o izvršbi vročen 26. 8. 2010 ob opravi rubeža s strani izvršitelja Z. K., kar izhaja iz podpisa na vročilnici, izpodbija z navedbami, da je bila hiša na L. cesti 46, M. prodana v izvršilnem postopku v letu 2006, kar pomeni, da izvršitelj sklepa o izvršbi dolžnici ni mogel vročiti dne 26. 8. 2010 na tem naslovu. Dolžnica na tem naslovu ni živela in ni mogla živeti, imela je le prijavljen naslov. V zvezi s tem je dolžnica še predlagala, da se jo zasliši. Opozarja še na neskladje datumov vročitve sklepa o izvršbi (26. 8. 2010) in izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (5. 7. 2011).

3. Dolžnica odločitev o zavrženju ugovora prereka z navedbami, da ni bila obveščena o prodaji terjatve novemu upniku in da v to ni privolila ter citira določbo drugega odstavka 419. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Strinja se, da vročilnica predstavlja javno listino in izkazuje resničnost tistega, kar je v njej zavedeno, vendar razen navedbe, da naj bi izvršitelj dolžnici izročil sklep ob rubežu, drugega podatka v spisu ni. Ob ugotovitvi, da je bila hiša prodana, sodišče ni dokazalo, kdo naj bi vročilnico podpisal, ali je podpis na vročilnici podpis dolžnice ali osebe, ki prebiva na L. cesti 46 v M. Navedbe je šteti zgolj kot domnevo, da je podpisala dolžnica, ki pa ni z ničemer potrjena. Glede na z 9. 6. 2006 vknjiženo lastninsko pravico na J. T., dolžnica na naslovu L. 46 ni in tudi ni mogla prebivati. Sodišče ni preverilo, čigav je podpis na vročilnici.

4. Upnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot že v uvodu obrazložitve sklepa pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, dolžnica z navedbami, da sklepa o izvršbi z dne 19. 3. 2010 ni prejela, primarno uveljavlja predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in ne predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Slednji institut namreč omogoča odpravo posledic zamude, ko stranka iz upravičenih razlogov (razlogov nastalih v njeni sferi) ni mogla sodelovati v postopku (v konkretnem primeru vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi), pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice (pravnomočnost sklepa o izvršbi). Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče. Ker se institut vrnitve v prejšnje stanje ne more uporabiti glede na to, da ni šlo za zamujeno pravno dejanje iz razloga na strani stranke (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 36. člen ZIZ), ampak za očitek napake storjene s strani sodišča - neutemeljena izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (42. člena ZIZ), je prvostopenjska odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje že iz tega razloga utemeljena.

7. Je pa prav tako pritrditi prvostopenjskim razlogom, da je dolžničin predlog, vložen 31. 1. 2013, prepozen. Dolžnica je na odredbo sodišča ob predložitvi seznama premoženja odgovorila z vlogo z dne 23. 11. 2011. S tem dnem je bila brez dvoma seznanjena s predmetnim postopkom in sklepom o izvršbi ter ne šele, kot trdi, z dnem 24. 1. 2013, ko ji je bil vročen sklep z dne 6. 12. 2012. Subjektivni (15-dnevni) in objektivni (6-mesečni) zakonski prekluzivni rok iz drugega in tretjega odstavka 117. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je ob vložitvi predloga 31. 1. 2013 že potekel. Zato je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje kot nepravočasnega pravilno zavrglo.

8. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča o neutemeljenem predlogu dolžnice za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in jih v izogib ponavljanju v celoti povzema, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa še odgovarja:

9. V spisu (za l. št. 24), se nahaja vročilnica, iz katere je razvidno, da je bil dolžnici po izvršitelju Z. K. sklep o izvršbi osebno vročen dne 26. 8. 2010. Na vročilnici je kot naslovnik navedena dolžnica in podpis naslovnice, s katerim ta potrjuje, da je sodno pošiljko - sklep o izvršbi prejela v M. dne 26. 8. 2010. Na vročilnici je tudi podpis vročevalca - izvršitelja Z. K. Vročilnica je potrdilo o vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je javna listina. Z njo je vročitev dokazana (sedmi odstavek 149. člena ZPP in prvi odstavek 224. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica lahko dokazuje nasprotno, vendar je v celoti dokazno breme na njej in ne na sodišču, kot to zmotno meni v pritožbi. Da bi dolžnica dokazala nepravilnost vročitve - izpodbila zakonsko domnevo, da ji je bil sklep osebno vročen, bi morala najprej postaviti ustrezne trditve in predlagati dokaze. Dolžnica v predlogu določnih, konkretnih trditev o neresničnosti podatkov na vročilnici, torej, da podpis ni njen, ni določno zatrjevala, kot tudi ni predlagala ustreznih dokazov. Z navajanjem teh trditev šele v pritožbi je zato prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj ni izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v predlogu. Zgolj s trditvami in dokazi o prodaji hiše na naslovu L. cesta 46, M. v izvršilnem postopku, o odsotnosti v tujini v času pred vročitvijo in navedbami, da na naslovu L. ulica 46, M ni živela, temveč je imela tam le prijavljen naslov, pa zakonske domneve o osebni vročitvi ni uspela izpodbiti.

10. Drži pritožbena navedba, da je v predlogu predlagala, da se jo zasliši. Vendar dolžnica v predlogu ni postavila trditve o neresničnosti podatkov na vročilnici - da vročitev ni bila opravljena oziroma da podpis na njej ni njen, kot tudi ni opredelila dokaznega predloga, da jo naj sodišče zasliši o teh okoliščinah. Ker dokaz ne more nadomestiti trditvene podlage, je pritožbeni očitek o kršitvi določb postopka in neutemeljeni odločitvi zavrniti.

11. Posledično pravilni ugotovitvi, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen 26. 8. 2010 in je tako dolžnica ugovor vložen dne 31. 1. 2013 vložila po preteku 8-dnevnega ugovornega roka, je prvostopenjsko sodišče ugovor dolžnice kot prepozen utemeljeno zavrglo. Ker je dolžnica zgolj ugovarjala terjatvi, ne da bi navedbe utemeljevala na dejstvu prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča v M. III P 1311/2003 z dne 24. 5. 2005, je zaključku sodišča prve stopnje, da ugovor ne izpolnjuje predpostavk ugovora po izteku roka (56. člen ZIZ), pritrditi.

12. Sodišče druge stopnje zavrača očitke o neskladju datumov. Pritožba je očitno spregledala, da sodišče datum 5. 7. 2011 pravilno navaja kot datum izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, kot to izhaja iz potrdila na l. št. 10 in ne kot datum pravnomočnosti in izvršljivosti. Ta je glede na datum vročitve sklepa o izvršbi 26. 8. 2010 nastopila po izteku 8-dnevnega ugovornega roka, to je dne 4. 9. 2010. 13. Z izpodbijanim sklepom sodišče ni odločilo o vstopu novega upnika v postopek iz razloga prehoda terjatve. Sodišče druge stopnje zato pritožbenih navedb, s katerimi dolžnica prereka prehod terjatve na novega upnika, ni presojalo. Pojasnjuje le, da je bilo o vstopu novega upnika že pravnomočno odločeno s prvostopenjskim sklepom I 118/2010 z dne 6. 12. 2012 v zvezi z drugostopenjskim sklepom I Ip 254/2013 z dne 22. 4. 2013. 14. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso utemeljeni, prav tako ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Pritožbo je bilo tako potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. V posledici neuspeha s pritožbo dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

16. Upnik, ki v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, k pritožbeni presoji ni pripomogel, zato stroške odgovora na pritožbo kot nepotrebne krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).