Jedro

Dokumentacijo o urejenih mejah iz prejšnjih postopkov je geodet pri parcelaciji lahko uporabil, in na njeni podlagi ugotovil, da je pogoj za parcelacijo iz 49. člena ZEN izpolnjen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Novo mesto (v nadaljevanju: upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v katastrski občini … v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe, in sicer da sta ukinjeni parceli 928/1 in 928/3, nove parcele pa so 928/15 in 928/16 ter 928/13 in 928/14 (1. točka izreka), da je grafični prikaz stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in opisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga tej odločbi (2. točka izreka) in ugotovila, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je Mestna občina Novo mesto dne 14. 3. 2011 vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in ji priložila elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. in potrdila odgovorna geodetinja A.A.. Upravni organ se sklicuje na 5. točko (pravilno odstavek) 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), po katerem se postopek evidentiranja parcelacije zaradi razlastitve uvede na zahtevo razlastitvenega upravičenca, v konkretnem primeru je to Mestna občina Novo mesto. Nadalje ugotavlja, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat z vsebino, kot jo predpisujeta ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Upravni organ je opravil preizkus vloge po 51. členu in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma za zavrnitev. Izpolnjen je tudi pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN, ker so bili deli mej parcel 928/1 in 928/3 s sosednjimi parcelami 927/21, 927/22 in 1129/4, ki se jih dotikajo novi deli mej, ki nastanejo z delitvijo, urejeni v predhodnih postopkih IDPOS 6270 in 6298. Upravni organ navaja, da se je parcelacija izvedla na podlagi Odloka o občinskem lokacijskem načrtu Poslovno-storitvene cone Mačkovec-1 in razlastitvenega elaborata z utemeljitvijo javne koristi za dela parc. št. 928/1 in 925/3 (pravilno: 928/3), predvidene za gradnjo prometne javne infrastrukture na območju lokacijskega načrta Poslovno-storitvene cone Mačkovec-1, ter da je parcelacija izvedena v skladu z načrtom parcelacije iz navedenega akta in elaborata. Upravni organ je tudi ugotovil, da podatki o novih delih mej in parcelah omogočajo njihovo evidentiranje.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo. V dopolnjevanju postopka je zahteval od geodetskega podjetja, ki je izdelalo elaborat, da izkaže skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Odloka. Sklicujoč se na določbe Odloka in na vpogled v podatke koordinat parcelacije in koordinat Odloka ugotavlja, da so koordinate točk, ki so navedene v Odloku od točke 4 do 7, točke 10, 15 in 18 skladne koordinatam točk v parcelaciji. Ugotavlja pa tudi, da na parcelacijo vplivajo tudi koordinate točk Odloka 33, ki sicer ne ležita na predmetnih, temveč na sosednjih parcelah. Zato je zaprosil za pojasnilo prvostopenjski organ, ki je odgovoril, da koordinate točke 3 ustrezajo zemljiškokatastrski točki 13884, koordinate točke 30 pa zemljiškokatastrski točki 14348. Prvostopenjski organ je to potrdil s prikazom situacije in odgovorom, da obe navedeni točki ležita na urejenih delih meja parcel. Glede na navedene podatke je drugostopenjski organ ugotovil, da je parcelacija izvedena skladno z načrtom parcelacije iz Odloka, ki je pogoj za izvedbo parcelacije brez soglasja lastnikov. Ugotavlja tudi, da je bila upoštevana določba prvega odstavka 49. člena ZEN, da mora biti pred evidentiranjem delitve mej urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Da gre za takšen urejen del meje, potrjuje skica terenske meritve z dne 9. 3. 2011, prikaz parcel z dne 3. 8. 2011 in odgovor prvostopenjskega organa z dne 13. 3. 2012. Drugostopenjski organ iz dokumentacije v spisu tudi ugotavlja, da je pooblaščena geodetska organizacija (pri)tožnika pravilno vabila na mejno obravnavo, vendar lastnik postopka ni dovolil. Parcelacija se je izvedla na osnovi terenskih meritev in podatkov iz arhiva GURS in skladno z določbo 48. člena ZEN. Drugostopenjski organ pritožniku še odgovarja, da se v uvodu odločbe navede določilo člena, ki ureja pristojnost organa za izdajo odločbe.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Navaja, da elaboratu in dokumentaciji, ki je bila podlaga za izpodbijano odločbo, ni bil predložen del Odloka o občinskem lokacijskem, načrtu Poslovno storitvene cone Mačkovec-1, iz katerega je razviden načrt parcelacije in koordinate zemljiškokatastrskih točk, da bi bilo mogoče ugotavljati skladnost z elaboratom in preizkusiti morebitna odstopanja. Geodetski in upravni postopek nista bila izvedena ne na kraju samem, niti ne na sedežu Območne geodetske uprave Novo mesto, z ureditvijo in evidentiranjem mej, skladno z 26., 27., 28., 29., 30., 31. in 32. členom ZEN. Prvi odstavek 32. člena ZEN določa, da je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje, ki v konkretnem primeru ne obstaja, urejena meja pa je bistven in ključni pogoj za izvedbo geodetskega postopka in upravnega postopka za parcelacijo oziroma evidentiranje parcelacije. Nadalje tožnik navaja, da uvod izpodbijane odločbe ne temelji na podlagi ZEN in ZGO-1. Toži tudi zato, ker je v odločbi navedeno, da so kot stranke v postopku sodelovale poleg njega B.B. in Mestna občina Novo mesto, kar ne drži, saj ne obstaja verodostojen zapisnik mejne obravnave kot sestavni del elaborata ureditve meje. V odločbi se tudi navaja, da je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN, ker so bili deli mej parc. št. 928/1 in 928/3 s sosednjimi parc. št. 927/21, 927/22 in 1129/4, ki se jih dotikajo novi del mej, urejeni v predhodnih postopkih IDPOS 6270 in 6298. Tožnik pa uporabo drugih starih spisov predhodnih postopkov v konkretnem postopku, ki bo imel drugo novo identifikacijsko številko postopka, zavrača. Ugotavlja še, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne izkazuje izdelavo zapisnika evidentiranja parcelacije ter prisotnost lastnikov oziroma njihovih pooblaščencev na terenu. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o parcelaciji, ki se je izvajala zaradi razlastitve. Iz upravnega spisa izhaja, da je upravna enota Novo mesto z odločbo z dne 17. 9. 2008 odločila, da se začne postopek razlastitve dela tožnikovih parcel št. 928/1 in 928/3 in da se dovoli izvedba postopka parcelacije. Razlastitev je bila uvedena zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture – poslovno storitvene cone Mačkovec, ki jo kot prostorski akt ureja Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Poslovno storitvena cona Mačkovec-1. Materialnopravni predpis, ki ureja parcelacijo (tudi če se izvaja zaradi razlastitve) je ZEN. V petem odstavku 48. člena ZEN določa, da v primeru, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. V šestem odstavku 48. člena ZEN pa je predpisano, da mora v primeru, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti, elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno.

Kolikor tožnik vtožuje, da elaboratu in dokumentaciji, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni priložen del lokacijskega načrta, iz katerega je razviden načrt parcelacije in koordinate zemljiškokatastrskih točk, sodišče po vpogledu v predložen upravni spis ugotavlja, da je v spisu karta št. 2.3.1. iz Načrta gradbenih parcel s tehničnimi elementi – izsek, ki je sestavni del Odloka o lokacijskem načrtu, in koordinate za zakoličbo gradbenih parcel iz Odloka o lokacijskem načrtu. Prvostopenjski organ sicer v svoji odločbi ni podrobneje obrazložil skladnost elaborata parcelacije z načrtom parcelacije iz Odloka, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da te skladnosti ni ugotavljal. To pomanjkljivost prvostopenjske odločbe je odpravil drugostopenjski organ, ki je na podlagi te dokumentacije (drugostopenjski organ jo je vpogledal v pritožbenem postopku) in dodatnih pojasnil prvostopenjskega organa ugotovil, da se koordinate iz Odloka o lokacijskem načrtu ujemajo s koordinatami parcelacije. Konkretno oceno skladnosti sodišče v sodbi ne navaja, ker je razvidna iz obrazložitve drugostopenjske odločbe. Na podlagi navedenega pa kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor o neugotavljanju z ZEN zahtevane skladnosti.

Prav tako sodišče tožniku ne more pritrditi, da ni bil spoštovan prvi odstavek 49. člena ZEN, ki zahteva, da mora biti pred evidentiranjem delitve parcele urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Že prvostopenjski organ je v svoji odločbi ugotovil, da so bili deli mej parc. št. 928/1 in 928/3 s sosednjimi parc. št. 927/21, 927/22 in 1129/4 urejeni v predhodnih postopkih IDPOS 6270 in IDPOS 6298. Drugostopenjskih organ je ugotovitev, da gre za urejene dele mej parcel, potrdil še s sklicevanjem na skico terenske meritve z dne 9. 3. 2011, prikaz parcel in pojasnilo prvostopenjskega organa z dne 13. 3. 2012. Tega tožnik zgolj z navedbo, da zapisnik mejne obravnave kot sestavni del elaborata ureditve meje ne obstaja, ni uspel ovreči. Postopka IDPOS 6270 in 6298 kažeta, da so bili deli mej urejeni že pred izvedbo predmetne parcelacije, zato tožnik zmotno meni, da bi se meje morale v obravnavanem postopku še enkrat urejati. Dokumentacijo o urejenih mejah iz prejšnjih postopkov je geodet pri parcelaciji lahko uporabil, in na njeni podlagi ugotovil, da je pogoj za parcelacijo iz 49. člena ZEN izpolnjen. Številka, pod katerima sta se vodila prejšnja postopka, za to ne more biti ovira, kot zmotno meni tožnik. Bistveno je, da je bila meja oziroma da so bili deli mej urejeni. Temu pa lahko na podlagi listin v spisu pritrdi tudi sodišče. Kolikor se tožnik sklicuje na navedbo prvostopenjskega organa, da so v postopku sodelovali tožnik, B.B. in Mestna občina Novo mesto, kar pa naj ne bi držalo, ker naj ne ni obstajal zapisnik mejne obravnave, je taka trditev po navedenem v nasprotju z dokumentiranimi ugotovitvami obeh upravnih organov.

V zvezi z navedbo zakona v uvodu odločbe sodišče tožniku pojasnjuje, da se v tem delu odločbe navede predpis, ki določa pristojnost organa za izdajo odločbe. Člen 30 Zakona o geodetki dejavnosti določa, da so za opravljanje upravnih storitev in nalog geodetske službe stvarno in krajevno pristojne vse notranje organizacijske enote geodetske uprave. Torej je prvostopenjski organ v uvodu svoje odločbe pravilno navedel predpis, na podlagi katerega je lahko vodil postopek v obravnavani zadevi.

Na tožbene navedbe, ki se nanašajo na zapisnik z dne 19. 1. 2011 in 2. 3. 2011, sodišče odgovarja, da napak pri vodenju tega zapisnika ni našlo.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka v primerih, da sodišče tožbo zavrne oziroma zavrže.