Jedro

Oškodovanec je predsednik ter eden izmed zgolj štirih sodnikov kazenskega oddelka krajevno pristojnega pritožbenega sodišča. Pomembno je tudi, da je očitano kaznivo dejanje obrekovanja povezano z oškodovančevim delom višjega sodnika v drugi kazenski zadevi. Navedene okoliščine bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.

Izrek

Za odločanje o pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 29728/2014 z dne 3. 3. 2015 se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Velenju je obdolženo M. H. s sodbo I K 29728/2014 z dne 3. 3. 2015 spoznalo za krivo kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Obdolženka je zoper sodbo vložila pritožbo, ki jo je Okrajno sodišče v Velenju predložilo v odločanje Višjemu sodišču v Celju.

2. Predlog za prenos krajevne pristojnosti je podal predsednik pritožbenega senata, višji sodnik A. A. Navaja, da je oškodovanec očitanega kaznivega dejanja B. B., ki je višji sodnik Višjega sodišča v Celju, očitano kaznivo dejanje pa se nanaša na njegovo delo višjega sodnika na tem sodišču. Poudarja, da je oškodovanec tudi začasni predsednik Višjega sodišča v Celju, da sodi v kazenskih zadevah ter da preostali trije sodniki, ki po Letnem razporedu dela prav tako sodijo v kazenskih zadevah, z njim vsakodnevno sodelujejo. Predlagatelj ocenjuje, da te okoliščine predstavljajo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

B.

3. Pri odločanju o predlogu za prenos krajevne pristojnosti je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo ustavno določilo o neodvisnosti sodnikov ter njihovi vezanosti na Ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava). Sodniki so dolžni vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni kolegialni odnosi med sodniki na sodno odločanje ne bodo imeli vpliva. Vendar je treba pri presoji, ali je zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča kot del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, upoštevati ne le okoliščine, ki so relevantne za presojo, ali je oziroma bo sodišče pri vodenju postopka in odločanju ravnalo nepristransko, temveč tudi okoliščine, ki lahko vplivajo na zunanji videz nepristranskosti.

4. Upoštevaje okoliščine obravnavanega primera, ki jih v predlogu navaja predsednik senata, bi po presoji Vrhovnega sodišča lahko bilo omajano zaupanje strank in javnosti v nepristranskost krajevno pristojnega pritožbenega sodišča. Oškodovanec kaznivega dejanja, za katerega je bila obdolženka s sodbo sodišča prve stopnje spoznana za krivo, je namreč predsednik ter eden izmed zgolj štirih sodnikov kazenskega oddelka krajevno pristojnega pritožbenega sodišča. Pomembno je tudi, da je očitano kaznivo dejanje obrekovanja povezano z oškodovančevim delom višjega sodnika, in sicer z njegovo vlogo poročevalca v drugi kazenski zadevi. Navedene okoliščine pa bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.

C.

5. Ker v predlogu zatrjevane okoliščine predstavljajo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP, je Vrhovno sodišče za odločanje o pritožbi določilo drugo sodišče, in sicer Višje sodišče v Ljubljani.