Jedro

S 1.7.1990 sta stopili v veljavo noveli pravdnega (ZPP) in izvršilnega (ZIP) postopka. Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini. Za izvršbo na podlagi verodostojne listine zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila redno tožbo na podlagi računa in izpiska iz poslovnih knjig. Zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim je tožbo zavrglo, je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri nava da prvostopno sodišče ne bi smelo tožbe zavreči, ker tožnica ni družbena pravna oseba.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.7.1990 sta stopili v veljavo noveli pravdnega (ZPP) in izvršilnega (ZIP) postopka. Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.

V tej zadevi je tožnik priložil tožbi račun in izpisek iz poslovnih knjig, ki sta podlaga njegovega zahtevka. S takimi listinami bi tožnik lahko pridobil izvršilni sklep, v katerem bi bilo dolžniku naloženo plačilo, enako kot v plačilnem nalogu ali v sodbi. Tožnik tudi ni izkazal pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga. Zato je prvostopno sodišče skladno s členom 446 ZPP tožbo zavrglo.

Zgolj podredno je dodati, da pritožbena navedba o družbenih pravnih osebah, ki imajo edine pravico do izvršbe po verodostojni listini, nima podlage niti v zakonu niti v sodni praksi. Za izvršbo na podlagi verodostojne listine zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba (kar izhaja tudi iz pritožbi priloženeega sklepa sodišča v Ljubljani).