Jedro

Pravdna stranka lahko izredno pravno sredstvo v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP uveljavlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama opravljeni pravniški državni izpit. Ker predloga za obnovo postopka ni vložil po odvetniku niti ni izkazano, da ima pritožnica opravljeni pravniški državni izpit, je na temelju 91. člena ZPP predlog zakonito zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nedovoljen zavrglo predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodno odločbo, ker ni bil vložen po kvalificiranem pooblaščencu.

Zoper citirani sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, med drugim tudi zaradi domnevno enostranskega spreminjanja pisnih navedb in dokazov, ki jih je predložila.

Navaja, da je 10. 6. 2014 res vložila prvi pisni predlog za obnovo postopka, in sicer v zvezi s sodno odločbo iz delovnega spora I Pd 1068/2011 z dne 2. 4. 2014, ki pa je bil že zavržen in se zoper takšen sklep ni pritoževala.

Obravnavani drugi pisni predlog v zvezi z odločbo ZPIZ št. ... z dne 1. 8. 2014 ter sklepom iste opr. št. z dne 3. 9. 2014, je vložen 10. 10. 2014. Dne 4. 11. 2014 je uveljavljala brezplačno pravno pomoč zaradi obnove postopka, vendar pa je bila zahteva zavržena šele 10. 11. 2014, ker da je vloga prepozna in zato ni izgleda na uspeh. Ker ni bilo pravočasno odločeno o vlogi za BPP, se je zakonski 30-dnevni rok za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo toženega zavoda, iztekel 10. 11. 2014. V obširni, nepregledni ter med seboj nasprotujoči si množici pritožbenih navedb zatrjuje, da 4. 11. 2014 ni uveljavljala BPP v zvezi s sodbo iz delovnega spora I Pd 1068/2011, temveč izključno za obnovo postopka, končano s sklepom toženega zavoda.

Sodišču predlaga, da odloči o vsebini pravočasne druge pisne vloge z dne 10. 10. 2014, ki se nanaša na sklep ZPIZ-a, brez izpostavljanja sodbe iz delovnega spora I Pd 1068/2011 z dne 2. 4. 2014, ker ni predmet tega obnovitvenega postopka. Meni, da je njen predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo ZPIZ-a pravočasen, saj je imela namero vložiti pravno sredstvo po pooblaščenem odvetniku, vendar o vlogi za BPP ni bilo odločeno v zakonitem roku.

Pritožba ni utemeljena.

Obnova sodnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki jo je mogoče uveljavljati le zoper pravnomočno sodno odločbo. Dopustna je, če so izpolnjene vse predpostavke, določene v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Torej, da jo uveljavlja upravičena oseba zoper pravnomočno sodbo sodišča, da je izkazan vsaj eden od taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 394. člena ZPP, da je vložena v predpisanem subjektivnem in objektivnem roku ter po pooblaščencu, ki ima postulacijsko sposobnost. Že slednja, kaj šele katera od predhodno navedeni predpostavk, pa v obravnavani zadevi niso izkazane.

Protispisno je pritožničino zatrjevanje, da drugi predlog za obnovo, ni vložen zoper pravnomočno sodno odločbo iz socialnega spora. Iz laične vloge z dne 10. 10. 2014 med drugim povsem jasno izhaja, da je predlagana obnovo postopka, končanega s sodbo Psp 555/2013 z dne 13. 2. 2014 v zvezi s sodbo V Ps 3115/2011 z dne 12. 9. 2013. V pravnomočno razsojeni zadevi je bil namreč zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb št. ... z dne 29. 11. 2011 in iste št. z dne 23. 8. 2011 o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine ter izplačevanje navedene denarne dajatve tudi od 30. 6. 2011 dalje. Ugotovljeno je bilo, da sta posamična upravna akta o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine pravilna in zakonita, saj je tožnici 31. 5. 2011 prenehalo delovno razmerje, navedena denarna dajatev pa se izplačuje vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti, ne glede na to, ali je delo dejansko opravljal oz. je bil v bolniškem staležu. Zgolj v predhodno navedenem obsegu in izključno za prej navedeni predmet spora, je mogoče obravnavati ponovni pisni predlog z dne 10. 10. 2014 za obnovo sodnega postopka. Tako je potrebno postopati kljub temu, da v predlogu, kot tudi v pritožbi predlagateljica hkrati protislovno zatrjuje, da gre za obnovo upravnega postopka v zvezi z odločbama o lastnosti zavarovanke št. ... z dne 1. 8. 2014 in iste št. z dne 3. 9. 2014. V kolikor bi bil dejansko obnovljen postopek, končan s posamičnim upravnim aktom, bi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, to izredno pravno sredstvo bilo mogoče uveljavljati le pred toženim zavodom, in ne pred sodiščem. Predmetnega sodnega postopka v tem primeru sploh ne bi bilo.

V okoliščinah konkretnega primera seveda ne gre za procesno situacijo, kot jo skuša prikazati pritožnica. Ob nesporno vloženem predlogu na sodišče, je zato v izpodbijanem sklepu pravilno razlogovano, da lahko stranka izredno pravno sredstvo, v skladu s 3. in 4. odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) uveljavlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama opravljeni pravniški državni izpit. Ker predlog za obnovo sodnega postopka ni vložen po odvetniku, niti ni izkazano, da ima pritožnica opravljeni pravniški državni izpit, je na temelju 91. člena ZPP zakonito zavržen že iz tega razloga, ne da bi se bilo sploh potrebno spuščati v obstoj ali neobstoj preostalih, zakonsko predpisanih predpostavk. Iz istega dejanskega procesnega razloga je morala tudi pritožba ostati brezuspešna.

Vsa preostala pritožničina izvajanja namreč za pritožbeno rešitev predmetne zadeve pravno sploh niso relevantna. Sklicevanje na upravni odločbi št. ... z dne 1. 8. 2014 in 3. 9. 2014 ni upoštevno, saj navedena posamična upravna akta nista predmet pravnomočno zaključenega sodno socialnega spora. V sodnem postopku namreč ni mogoče obnavljati nekaj, o čemer sploh ni bilo pravnomočno razsojeno.

Za pritožbeno rešitev zadeve končno niso odločilne niti pritožbene navedbe o „molku organa“ (gre za Službo za brezplačno pravno pomoč in ne sodišča) glede vloge z dne 4. 11. 2014, ter da je bilo o njej odločeno šele 10. 11. 2014, ko se je 30-dnevni rok za obnovo postopka, končanega s posamičnima upravnima aktoma, iztekel. Tovrstne pritožbene navedbe le še dodatno in več kot očitno kažejo na povsem zmotno razumevanje zakonsko predpisanih predpostavk za obnovo sodnega postopka.

Kot je izrecno poudarjeno že v 4. točki te obrazložitve, morajo biti za obnovo pravnomočno končanega sodnega postopka, izpolnjene kumulativno predpisane predpostavke iz ZPP. Torej, da je izredno pravno sredstvo uveljavljano zoper pravnomočno sodbo (in ne zoper upravni odločbi), da je izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 394. člena ZPP, da je pravočasen, popoln, in da je predlog vložen po kvalificiranem pooblaščencu. Takšno procesno stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano.

Ker zavrženje izrednega pravnega sredstva v obravnavani zadevi ne temelji na nepravilno ali zmotno ugotovljenem procesnem stanju, niti zmotni uporabi relevantnih procesnih določb, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, potrditi sklep sodišča prve stopnje.