Jedro

ZTLR v 3. členu določa, da ima lastnik pravico imeti svojo stvar v posesti, jo sme uporabljati in z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon. Nedvomno sme lastninsko pravico po svoji volji tudi omejiti, kar lahko stori med drugim tudi po določilu 28. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) tako, da izrecno izrazi svojo voljo, ali pa se izjavi s svojim ravnanjem, torej s konkludentnimi dejanji, ki se lahko izrazijo s storitvijo ali z opustitvijo; kot vnaprejšnja izjava ali kot naknadno odobritev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je že drugič sodilo v zadevi in tudi tokrat je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da mora tožena stranka odstraniti ves v zemljo položeni telefonski kabel na parc. št... njiva in ... vinograd, vpisanih pri vl. št... k.o..., ki poteka po navedenih parcelah v smeri od juga proti severu, nato zasuti jarek z zemljo do višine nivoja ostalega zemljišča in pripeljati morebitno manjkajočo humusno zemljo ter posejati s travniškim semenom prvega kakovostnega razreda. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se mora tožena stranka vzdržati kakršnih koli podobnih posegov na spornih parcelah, ki so v tožničini lasti, in tožnici povrniti pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poleg tega je odločilo, da tožnica trpi svoje pritožbene stroške.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje tožnica pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja samo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje in ugoditev tožbenemu zahtevku. Upira se sklepanju prvostopenjskega sodišča, da je odobrila poseg tožene stranke v svoje zemljišče, ker se ni takoj pritožila in ugovarjala. Stališče, da lastnik izgubi pravico do pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice zgolj zaradi tega, ker takoj in neposredno po posegu ne nasprotuje, je materialnopravno zmotno. Stvar lastnika je, da premisli o neutemeljenem posegu, ugotovi morebitno škodo in po tehtnem premisleku odloči, če ga bo odobril ali ne in kako bo ravnal v bodoče. Zato je v nasprotju z ustavno pravico do lastnine in z zakonskimi predpisi sklepanje, da mora prizadeti reagirati takoj po neutemeljenem posegu, sicer je šteti, da poseg odobrava. Za odobritev posega bi bilo potrebno pozitivno ravnanje lastnice, ne pa zgolj opustitev izrecnega nasprotovanja takoj po vznemirjanju. Čas, ko je tožnica vložila tožbo, ni pomemben, saj tožba ne zastara. Navajanje sodišča prve stopnje, češ da je zaradi tega, ker je bila vložena vsaj štiri mesece po posegu, šteti, da je tožnica soglašala s posegom, pa ni resno.

Po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.

list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je revizijsko sodišče vezano na tisto dejansko stanje, ki sta ga ugotovili nižji sodišči. V konkretni zadevi sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili: - da je bil po tožničinih parcelah št... in ... oziroma ... k.o... opravljen izkop za sekundarno telefonsko omrežje F. B. ml. in G. V.;

- da tožnica za sekundarno telefonsko omrežje G. V. ni dala predhodnega soglasja in da je zanj nihče ni prosil; - da je z opravljenim posegom vendarle soglašala in ga odobrila, in sicer s konkludentnimi dejanji, ko je kljub temu, da ji poseg ni bil všeč, svojcem izjavila, da se ne bo prepirala, tretjim osebam pa ni ugovarjala oziroma ni izrazila svojega nasprotovanja.

Na tako ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v reviziji ni več mogoče izpodbijati, je pravilno uporabljeno določilo 33. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91-I), ki zagotavlja človekovo pravico do zasebne lastnine ter 67. člen URS, ki lastniku omogoča njeno uživanje tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekonomska funkcija. Podrobneje je urejena pridobitev, uživanje in varstvo lastninske pravice v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. list SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), ki se še vedno uporablja in ki v 3. členu določa, da ima lastnik pravico imeti svojo stvar v posesti, jo sme uporabljati in z njo razpolagati v mejah, ki jih določa zakon.

Nedvomno sme lastninsko pravico po svoji volji tudi omejiti, kar lahko stori med drugim tudi po določilu 28. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) tako, da izrecno izrazi svojo voljo ali pa se izjavi s svojim ravnanjem, torej s konkludentnimi dejanji, ki se lahko izrazijo s storitvijo ali z opustitvijo; kot vnaprejšnja izjava ali kot naknadna odobritev. V danem primeru je bila tožničina lastninska pravica na eni ali več parcelah z izkopom in položitvijo telefonskega kabla omejena (73. člen ZOR) in tožnica je - kot sta ugotovili nižji sodišči - s posegom soglašala.

Ker torej ni mogoče pritrditi reviziji, da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabljeno materialno pravo, in ker ni podana bistvena kršitev iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je bilo revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Ker torej revizija ni utemeljena, tožnica po določilu prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP ni upravičena do vrnitve revizijskih stroškov.