Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 2. odstavka 21. člena ZUS začne teči 30 dnevni rok za tožbo zoper akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS z objavo akta.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnice zoper Odlok tožene stranke o razglasitvi arheološkega najdišča v S.H. za kulturni spomenik državnega pomena, št. Odloka 634-03/2001-11 z dne 5.6.2003, objavljen v Uradnem listu RS, št. 56 z dne 13.6.2003 (v nadaljevanju: Odlok).
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da v obravnavanem primeru sicer gre za akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS, vendar je tožnica vložila tožbo po poteku 30-dnevnega roka, določenega v 2. odstavku 21. člena ZUS.
Tožnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbo. Navaja, da sta datum vložitve tožbe in določba 2. odstavka 21. člena ZUS nesporna. Prepričana pa je, da je navedeno določilo ZUS protiustavno. S predpisi in akti iz 4. odstavka 1. člena ZUS, pa tudi predmetnim Odlokom, državni organi posegajo v posamična razmerja, v ustavne in druge pravice točno določenih fizičnih oseb. V tem primeru so to lastniki vseh nepremičnin, navedeni v 3. členu Odloka. Edino njeno pravno sredstvo proti Odloku je tožba v upravnem sporu. Za učinkovito zagotovitev pravice do tega pravnega sredstva je nujno, da se posamezniku omogoči seznanitev z aktom oblastnega organa, ki posega v njegove pravice. Seznanitev z objavo v Uradnem listu, na katero se veže relativno kratek 30-dnevni rok za vložitev tožbe, tem kriterijem ne zadošča. Posamezniki - lastniki nepremičnin, ne berejo Uradnega lista v stalnem pričakovanju, da bi morda nek državni organ utegnil poseči v njihovo lastninsko pravico. Objava v Uradnem listu ne more nadomestiti osebne vročitve akta, s katerim se posega v pravice posameznika in od katerega teče kratek 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Če bi že sodišče štelo, da objava v Uradnem listu zadošča kriterijem osebne vročitve, pa je 30-dnevni rok za vložitev tožbe izrazito prekratek. Sodišče bi moralo zato šteti, da je izpodbijanje Odloka v 30 dneh po-tem, ko je stranka zanj zvedela z vročitvijo posamične odločbe, pravočasno in zato o zadevi meritorno odločiti. Predlaga, da Vrhovno sodišče RS pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podrejeno pa predlaga, da Vrhovno sodišče RS z odločitvijo o tej pritožbi počaka do odločitve Ustavnega sodišča RS v postopku presoje ustavnosti 2. odstavka 21. člena ZUS. Tožnica bo vložila pobudo za presojo ustavnosti navedene določbe ZUS obenem z vložitvijo pritožbe. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.
Pritožba ni utemeljena.
V zadevi ni sporno, da je izpodbijani Odlok tožene stranke, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 56 z dne 13.6.2003, akt iz 4. odstavka 1. člena ZUS, torej predpis, ki ureja posamična razmerja. Po izrecni določbi 2. odstavka 21. člena ZUS pa rok za tožbo zoper takšen akt prične teči z objavo akta. Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz 1. odstavka 26. člena ZUS pričel teči z objavo izpodbijanega Odloka v Uradnem listu RS, torej dne 13.6.2003 in je potekel dne 13.7.2003 oziroma ker je bila ta dan nedelja, v ponedeljek dne 14.7.2003. Tožba, s katero je tožnica uveljavljala odpravo izpodbijanega Odloka, pa je bila vložena dne 9.4.2004. Pravilna je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena več mesecev prepozno za sprožitev upravnega spora.
Pritožbeni ugovor tožnice, da je navedeni 30-dnevni rok prekratek, ker posamezniki ne berejo Uradnega lista, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj gre za zakonski prekluzivni rok.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na podlagi 76. člena, v zvezi s 1. odstavkom 82. člena in 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica s pritožbo v upravnem sporu ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena in 1. odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).