Jedro

Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo Policijske postaje Postojna št. 555010267813-4 z dne 2. 10. 2024 in ustavilo predmetni postopek o prekršku, ker očitano dejanje ni prekršek. Prekrškovni organ namreč v izreku odločbe ni konkretiziral zakonskih znakov prekrška.

2.Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Opisuje potek dogodkov in povzema vsa v hitrem postopku ugotovljena dejstva. Meni, da je nesporno izkazano, da je storilka kot natakarica stregla alkoholne pijače osebam, ki so kazale očitne znake opitosti. Opis dejanja je v odločbi konkretiziran. Navsezadnje je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ izdal odločbo o prekršku. Po določbi 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) mora izrek odločbe med ostalim vsebovati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine). Iz opisa dejanja mora izhajati, da so izpolnjeni zakonski znaki očitanega prekrška. Če v izreku zakonski znaki niso konkretizirani, ne gre za prekršek (na tak zaključek ne vpliva, da so ti znaki opisani v obrazložitvi te odločbe). V izreku določbe o prekršku je prekrškovni organ navedel, da je storilka prodala alkoholno pijačo različnim osebam, ki so kazale očitne znake opitosti, pri čemer je glede slednjega le povzel zakonsko določbo petega odstavka 2. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA)1 . Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola (drugi odstavek 7. člena). Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti konkretizirati, da je na ta način sploh možna obramba. Tega pa v predmetni zadevi ni storil.

5.Odločitev sodišča prve stopnje, da v izreku odločbe o prekršku opisano dejanje ni prekršek, je zato pravilna in je bil postopek o prekršku pravilno ustavljen na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

6.Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

-------------------------------

1

Očitni znaki opitosti od alkohola so splošno prepoznavni znaki, ki se izražajo bodisi v splošnem videzu, vedenju, hoji, načinu govora in motnjah ravnotežja, ki jih prepozna tudi nestrokovnjak.

Zveza:

Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) - ZOPA - člen 2, 2/5, 16, 16/1, 16/2, 16/3 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 56

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.