Jedro

Vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata po prihodu novega sodelavca. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se ugotovi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2021. II. V ostalem se sodba razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2021. Posledično je zavrnilo tožbeni zahtevek za reintegracijo in reparacijo oziroma sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, solidarno plačilo regresa za letni dopust in nadomestila za neizrabljeni letni dopust za čas do dneva izdaje sodbe ter denarnega povračila.

2. Tožnik se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper navedeno sodbo. Navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo, katere tožnikove navedbe v elektronskem sporočilu z dne 16. 4. 2021 šteje kot objektivno žaljive in predstavljajo negativno vrednostno sodbo o vodstvu. Ni pojasnilo, katere navedbe naj bi kazale tožnikov zaničevalni namen. V elektronskem sporočilu ni uporabil žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnega mnenja o direktorici, temveč je kritiziral njen pristop k vodenju obrata v A. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov. Njegov namen ni bila kritika direktorice kot osebe. Za osebno prizadetost direktorice ne more odgovarjati, saj ta ni posledica objektivno žaljivih navedb. Tudi glede domnevne razžalitve direktorja in lastnika sodišče prve stopnje ni upoštevalo objektivne plati, ki je nujna sestavina kaznivega dejanja razžalitve. Vztraja, da navedbe v elektronskem sporočilu niso objektivno žaljive. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženki v odgovoru predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku.1

6. Tožnik je bil pri prvi toženki zaposlen na delovnem mestu vodja proizvodnje B., pri drugi toženki pa na delovnem mestu vodja proizvodnje. Toženki sta mu 13. 5. 2021 podali izredno odpoved o zaposlitvi zaradi več očitkov, ki sta jih opredelili kot kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja2 in kot hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz malomarnosti.3

7. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov presodilo, da tožnik v zvezi z očitkom odklonilnega odnosa do sodelavca C. C. in elektronskim sporočilom z dne 9. 4. 2021 ni kršil delovnih obveznosti. V zvezi z dogajanjem na kolegiju 12. 4. 2021 je presodilo, da je bilo ravnanje tožnika do direktorice sicer neprimerno, vendar pa glede na vse okoliščine ne predstavlja hujše kršitve delovne obveznosti, ki bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S takšno presojo pritožbeno sodišče soglaša. Dodaja, da sta toženki (šele kasnejšo) kršitev v zvezi z elektronskim sporočilom z dne 16. 4. 2021 označili kot bistveni povod za podajo izredne odpovedi (odgovor na tožbo) oziroma kot razlog za njeno podajo (prva pripravljalna vloga z dne 14. 1. 2022).

8. Toženki sta v odpovedi tožniku očitali, da je 16. 4. 2021 poslal izjemno žaljivo in v celoti nedopustno ter neprimerno elektronsko sporočilo, ki ga je naslovil na poslovodstvo obeh delodajalcev ter vodje D., pri čemer zaradi odziva mnogih drugih zaposlenih toženka utemeljeno sklepa, da je bilo v skriti kopiji poslano še drugim zaposlenim v skupini E. S sporočilom je tožnik skrajno posegel v dostojanstvo in dobro ime treh vodilnih delavcev obeh delodajalcev in jih razžalil pred vsemi zaposlenimi v podjetju, zaradi česar so bili osebno in čustveno izredno prizadeti.

9. Objektivno oceno žaljivosti je sodišče prve stopnje oprlo na vsebino spornega elektronskega sporočila (Odnosi v kolektivu), ki ga je tožnik naslovil na F. F., G. G., H. H., I. I. (sedaj I.J.) in K. K., v L. pa še 11 osebam. Zapisal je: _„Spoštovani lastniki, vodstvo_ _Odločil sem se napisati to sporočilo, ker razmere v A. postajajo katastrofalne. Zakaj zopet opozarjam jaz? Odgovor je preprost. Delavci in režijski delavci, ki mi nudijo absolutno podporo, si tega ne upajo zaradi izgube zaposlitve._ _Vsi ste že slišali o konfliktu z lastnikom N. N. par tednov nazaj, ko sva imela na kolegiju burno razpravo. Kako lahko lastnik podjetja vzroji name kot vodjo proizvodnje in me sprašuje, zakaj nisem naredil vsega, da bi neki izolatorji prišli pravočasno iz Indije, da bi lahko napolnil impregnacijo, ve le on. Ko sem mu z enakim tonom odgovoril in mu pojasnil, da naj o tem povpraša podporne službe, je znorel. Jaz pa tudi. Ker ne pustim, da se name dere, četudi je lastnik. Ni me presenetilo dejstvo, da je do Ljubljane razmišljal o tem, da bi mi dal odpoved. Pa se je nekako zadeva umirila. Ko je podjetje zapustil direktor M. M., pa je šlo vse samo navzdol._ _Neprestani pritiski na proizvodnjo, kljub pomanjkljivim prodajnim naročilom, so mi začeli počasi parati živce. »Top management« , ki je bil pripeljan v A., je v osmih mesecih za energetski oddelek pripeljal toliko naročil, da bi bili lahko vsak mesec teden dni doma, če me razumete. Se pravi, čista katastrofa. To pa je toliko, da sem kot vodja neprestano poslušal, kako smo (sem) nesposoben, smo »pod vodo« , energetika je perspektivna, pa ne naredimo dovolj in še in še._ _Naj opozorim, da smo v treh letih, kolikor sem vodja, vedno, ponavljam, vedno naredili proizvodni plan, zadnji mesec celo 106 %. In potem mi vodja I. I., preko zaprte skupine »WhatsApp«, napiše, da je B. pod vodo. Ti očitki, pritiski in neprestano živciranje so se name izvajali tekom zadnjih dveh, treh mesecev. Pika na »i« pa se je zgodila ta ponedeljek na kolegiju, ko I. I. ni hotela, kljub moji pobudi, preko predhodnega maila, ki sem ga posredoval vsem vodjem, razrešiti vprašanja glede novega zaposlenega C. C., o njegovih pristojnostih in podobno. Ko je vzrojila, da naj osebne probleme rešujem nekje drugje, sem ji povedal, da smo v službi in da so to službeni problemi in da naj pojasni zadeve na tem kolegiju. No, ni hotela, zato sem se na njeno dovoljenje odstranil iz kolegija in odšel v proizvodnjo._ _Vodja, za kar se I. I. ima, ni vodja. Vodja vodi svoje podrejene, jih spoštuje, za njih skrbi, jim svetuje, jih posluša, jim pomaga in še tisoč drugih stvari. To I. I. zagotovo ni. Takega vodje A. ne potrebuje._ _Za 45 delavcev, ki jih imam na B., sem naredil vse. Izjemno se razumemo, med nami ni negativizma in ne vem še, o čem danes piše F. F., jim zaupam in tudi oni popolnoma zaupajo meni. V treh letih, kolikor sem vodja, lahko rečem, da B. posluje odlično, nekaj se je tudi investiralo, največ celo letos. Če pa ni dovolj prodajnih naročil, se ve, čigava je odgovornost._ _Lastnika, F. F. in N. N., ne razumem, kako se lahko sprehajata po energetskem oddelku s človekom, ki je v podjetju 10 delovnih dni, verjameta raznim natolcevanjem, poniževanju, danim bodočim obljubam, ne da bi prej preverila pri podrejenih, tukaj seveda mislim I. I. Ali pa mene. Ali pa me vsaj seznanila ali povprašala o raznih govoricah in mi vsaj dala možnost pojasniti zadeve še z mojega zornega kota. Ne, najenostavnejše si je mnenje o človeku ustvariti z mnenjem drugih._ _Samo za info, z mano se v treh letih nista sprehodila po energetskem oddelku niti enkrat. Kaj šele, da bi z mano spregovorila kakšno normalno besedo. Menim, da bi vam jaz bolje predstavil ta del proizvodnje, saj sem tukaj nekoliko več kot 10 dni. Toliko tudi o spoštovanju in zaupanju. Vsi v A. pa dobro vemo, kaj se govori o nas; da nismo delavci tukaj vredni nič, da smo v A. sami lenuhi in pijanci ... Dejstvo je, da imamo najnižje plače, najniže božičnice, nagrade in podobno._ _Aha, da ne pozabim. I. I., lahko te je sram, da si človeku na pogovoru za zaposlitev v Iskri, ki bi bil na mojem oddelku, pod mojim vodstvom in bi izvajal neke projekte, ponudila 30 % večjo osnovno bruto plačo, kot jo imam sam._ _Sram te je lahko, da si pri meni zvečer poizvedovala o podrobnostih oziroma preteklosti glede C. C., ko je verjetno že nastopil zaposlitev. Sedaj pa ga kujete v nebo, ostali pa kot ponavadi nismo vredni nič._ _Sram te je lahko, da nimaš toliko obraza, da mi osebno poveš, kje so problemi ali da poizkusiš reševati probleme individualno. Ne, rajši klevetaš izza mojega hrbta po prodajnih in drugih sestankih in po S. Resnično ne razumem, kakšen namen imaš. Vem pa, kakšna beseda obstaja za take, kot si sama. Vidim tudi, da te lastniki (zaenkrat) še poslušajo, zato ti tudi verjamejo vse. Pa še mogoče dvema, ali trem v A._ _Sram te je lahko, da me preko različnih medijev pozivaš, da dam pisno odpoved k POZ._ _Lahko napišem še pet strani o zaupanju, negativizmu, nevoščljivosti, žlehnobi, metanju polen pod noge v E., a kaj, ko se E-jevcem v A. ne verjame, zato ne bom. Saj se je že danes lepo na dolgo in široko razpisal o tem, na osnovi čigavih pripovedk mi je pa tudi jasno, ker se z mano ni pogovarjal (hvala F. F. - ne bom pozabil). Ne razumem pa, ponovno poudarjam, kako lahko izobražen top management naseda raznim lažnivim govoricam in raznim natolcevanjem, ne da jih prej preveri._ _Vem pa, da sem dal v treh letih vodenja od sebe vse. Vse pomeni, da me ni sram pogledati v oči delavcem, prodaji, planu, kakovosti, razvoju, tehnologiji, M. M., Š. Š., T. T. Ne nazadnje tudi U. U., s katerim sodelujem na profesionalnem, ampak službenem nivoju. Ne vem pa, kako glede na vsa opozorila in prošnje, ki sem ti jih dajal, lahko pogledaš v oči meni ti, I. I. Predvidevam, da veva oba. Verjemi pa, da bo čas pokazal, na kaj sem opozarjal._ _Še kar se tiče realizacije oz. rezultatov. I. I., predvidevam, da ti bo konec leta zmanjkalo kar nekaj dni, če ne celoten mesec._ _Kaj pričakujem? Nič. Svoje lastnosti in spoštovanje ste kot lastniki in nadrejeni pokazali, eni tekom zadnjih let, drugi tekom par zadnjih mesecev. Mogoče odpoved? Takšno ali drugačno? Tudi prav, vas pa lepo prosim, da jo pred vročitvijo zelo podrobno preberete. Lahko tudi dvakrat. Saj veste, kako pravijo, zgodovina se (rada) ponavlja.“_

10. Glede te kršitve je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da gre za utemeljena odpovedna razloga po prvi in drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, češ da je vsebina elektronskega sporočila kot celota objektivno žaljiva in da pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1)4 oziroma kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika.5

11. Za razlago izjav je odločilen njihov smisel, miselna vsebina izjave, ki se presoja po objektivnih merilih. O žaljivosti izjave presoja sodišče in pri tem upošteva vse okoliščine danega primera.6 Upošteva se tako vsebina kot kontekst spornih izjav. Razžalitev mora biti podana v objektivnem smislu. Subjektivni občutki razžaljenosti neposredno nadrejenih oseb sami po sebi ne zadoščajo, da bi bili podani znaki tega kaznivega dejanja.

12. Po presoji pritožbenega sodišča vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata v A. po prihodu novega sodelavca C. C. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov. Iz vsebine listine je namreč razvidno, da se izraz „top management“ nanaša na krog oseb, ki je bil pripeljan v A., in ne neposredno na vodstvo toženke. Nanj se nanaša uporabljeni izraz izobražen top management, ki pa ne predstavlja negativne vrednostne ocene in ni objektivno žaljiv. Sodišče prve stopnje v razmerju do direktorice nadalje izpostavlja še izjave „vodja, za kar se I. I. ima, ni vodja“ in da takšnega vodje A. ne potrebuje, „I. I., da te ni sram...“, „Sram te je lahko...“, kar ponovi večkrat. Te čustveno nabite izjave v elektronskem sporočilu tožnik navezuje na nestrinjanje s konkretnimi dejstvi oziroma ravnanji direktorice, ki ne presegajo meje sprejemljivega v delovnem okolju in zato objektivno niso žaljive.

13. Pritožbeno sodišče ne soglaša s presojo, da je celotno sporočilo mogoče šteti za verbalni napad tožnika na vodstvo. Tožnikovih izjav, vsebovanih v elektronskem sporočilu, ki je interne narave (tudi upoštevaje njegov položaj vodilnega delavca), glede na vsebino in obliko sporočila ni mogoče opredeliti kot objektivno osebno žaljivih v kontekstu, v katerem so bile podane.

14. Navedeno pomeni, da je sodišče zmotno dokazno ocenilo vsebino listine – elektronskega sporočila z dne 16. 4. 2021 – zmotno je presodilo, da je na njeni podlagi podana objektivna ocena žaljivosti. Posledično je zmotno štelo, da je odpovedni razlog po 1. ali 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan in da je presojena odpoved zakonita.

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 2. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2021. 16. V posledici takšne odločitve je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o preostalem tožbenem zahtevku, ki se nanaša na spor o prenehanju delovnega razmerja, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), saj zaradi zmotne presoje glede zakonitosti izpodbijane odpovedi dejansko stanje v zvezi s tem tožbenim zahtevkom še ni ugotovljeno. Glede na naravo stvari in okoliščine primera ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka. Smotrno je, da se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. Če bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva v zvezi s predlagano sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi prvič obravnavalo sodišče druge stopnje, bi bilo to v nasprotju z namenom pritožbene obravnave, ki je v preizkusu in dopolnjevanju dejanskega stanja, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje. Z delno razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje glede na vložitev tožbe v juniju 2021 ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Ni pa razlogov za odreditev sojenja pred drugim senatom sodišča prve stopnje, kot to neutemeljeno predlaga tožnik.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji. 2 Po 1. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji). 3 Po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. 4 Prepoved se nanaša na zaščito delodajalčevih poslovnih interesov in ne pomeni zvestobe v osebnem ali etičnem pomenu (prim. VIII Ips 81/2007). 5 KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadaljnji. 6 M. Šorli, R. Čeferin, Komentar k 158. členu KZ-1, v: D. Korošec et al. (ur.), Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ -1), 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2018, točka 25, str. 853 – 854.