Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito dolžan prosilce seznaniti s tem, da bo uporabljen koncept varne izvorne države ter jih soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav določeno državo razglasila za varno izvorno državo oziroma ali gre v nasprotnem primeru za kršitev načela zaslišanja stranke (22. člen Ustave RS)?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito dolžan prosilce seznaniti s tem, da bo uporabljen koncept varne izvorne države ter jih soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav določeno državo razglasila za varno izvorno državo oziroma ali gre v nasprotnem primeru za kršitev načela zaslišanja stranke (22. člen Ustave RS)?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, odločbo toženke št. 2142-2027/2018/13 (1312-06) z dne 17. 10. 2018 odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Toženka je s to odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno.

2. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je toženka izpodbijano odločbo napačno oprla na 1. alinejo 52. člena ZMZ-1, čeprav bi jo smela opreti kvečjemu na 1. alinejo drugega odstavka 49. člena ZMZ-1, ki je, ko gre za mladoletnika, specialna določba v povezavi z drugim odstavkom 62. člena ZMZ-1. V konkretnem primeru niso podani razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku. Ker toženka tožnika ni seznanila z uporabo koncepta varne izvorne države, je tudi onemogočena učinkovita sodna presoja izpodbijane odločbe.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Sodna praksa upravnega sodišča glede vprašanja, ali je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito dolžan prosilce seznaniti s tem, da bo uporabljen koncept varne izvorne države ter jih soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav določeno državo razglasila za varno izvorno državo, je namreč neenotna, pri čemer Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo oziroma sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja še ni. Poleg tega toženka v zvezi s predlaganim in dopuščenim vprašanjem problematizira spoštovanje načela zaslišanja stranke, s čimer uveljavlja morebitno kršitev 22. člena Ustave RS.

6. Ker torej sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za pravno varnost in enotno odločanje sodišča prve stopnje v velikem številu primerov, je Vrhovno sodišče v navedenem obsegu revizijo dopustilo. Glede drugega vprašanja revizije ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.