Jedro

Sodišče, ki obtožencu izreče kazen zapora nima v 86. členu KZ-1 nobenega pooblastila, da mu samo določi kraj zavoda, v katerem bo kazen zapora prestajal. V skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) namreč način pošiljanja in razporejanja obsojencev v zavode določi minister, pristojen za pravosodje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožna sodnica na podlagi prvega, drugega, tretjega in dvanajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zavrgla predlog obtoženega S. Z. z dne 6. 1. 2020 ter dopolnjen 16. 1. 2020 in 20. 1. 2020 za prestajanje kazni zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... Obtoženec je pred pravnomočnostjo sodbe kazen zapora nastopil 2. 3. 2020 v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... (v nadaljevanju ZPKZ Dob).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je obtoženec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da so bili razlogi, ki jih je uveljavljal v predlogu utemeljeni, vsaj glede na to kar je že prestal v priporih in zaporih. Deležen je bil fizičnega in psihičnega nasilja. Poleg tega pa je še invalid – hrbteničar. Oče je hudo bolan, M ... pa je staršema dosti bližje kot kraji ostalih zavodov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče pod točko 3 izpodbijanega sklepa, sodišče, ki obtožencu izreče kazen zapora nima v 86. členu KZ-1 nobenega pooblastila, da mu samo določi kraj zavoda, v katerem bo kazen zapora prestajal. V skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) namreč način pošiljanja in razporejanja obsojencev v zavode določi minister, pristojen za pravosodje. Slednji je to zakonsko pooblastilo udejanil z izdajo Navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju Navodilo). Z aktualnim Navodilom z dne 12. 9. 2018 (Uradni list RS 60-2956/2018) je tako v prvem odstavku 3. člena predpisano, da okrožno sodišče pošlje obsojence na prestajanje kazni zapora in mladoletniškega zapora v zavode za prestajanje kazni zapora po naslednjem razporedu: v Zavod za prestajanje kazni zapora ... polnoletne obsojence z območja vseh sodnih okrožij v Republiki Sloveniji, ki so obsojeni na kazen zapora, daljšo od enega leta in šest mesecev, ali jim ostanek kazni po vštetju pripora presega eno leto in šest mesecev zapora. Obtoženi je bil obsojen na kazen petih let zapora, v priporu pa se je nahajal od 17. 7. 2019 dalje. V skladu s drugim odstavkom 4. člena Navodila se v ZPKZ ... razporeja le tiste polnoletne obsojence z območja sodnega okrožja ..., ki so obsojeni na kazen zapora do enega leta in šest mesecev ali jim ostanek kazni po vštetju pripora ne presega enega leta in šestih mesecev zapora. Glede na višino izrečene mu zaporne kazni oziroma preostanek, ki jo mora še prestati, obtoženi očitno ne sodi v slednjo skupino.

5. Kot pravilno zaključuje prvo sodišče pa je ne glede na zgoraj navedeno obtoženčev predlog tudi preuranjen, saj sodba s katero je bil spoznan za krivega v času podaje predloga sploh še ni postala pravnomočna in sodišče ni izdalo naloga za izvršitev v tej sodbi izrečene kazni petih let zapora. Kot je obtoženca pravilno poučilo sodišče prve stopnje, pa ima tekom prestajanja kazni zapora možnost podaje prošnje za premestitev v skladu z določbami 79. do 81. člena ZIKS-1. 6. Sklep prvostopenjskega sodišča je zato pravilen in zakonit, ker pa sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.