Jedro

Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 08. 12. 2011 se delno ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89126/2010 z dne 30. 06. 2010 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožba zavrže, v preostalem delu (1. točka izreka) pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 06. 03. 2012 se ugodi in se izpodbijana 2. točka izreka spremeni tako, da se sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4122/2010 z dne 08. 12. 2011 dopolnita tako, da se doda nova 3. točka izreka, ki se glasi „Tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje (1. točka izreka), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89126/2010 z dne 30. 06. 2010 pa se razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (2. točka izreka). Nadalje je z izpodbijanim popravnim in dopolnilnim sklepom odločilo, da se sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4122/2010 z dne 08. 12. 2011 v 2. odstavku obrazložitve popravita tako, da se besedna zveza „pred Okrožnim sodiščem v Krškem St 607/2011“ nadomesti z besedno zvezo „pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani St 1834/2010“ (1. točka izreka), sodba in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4122/2010 z dne 08. 12. 2011 pa se dopolnita tako, da se doda 3. točka izreka, ki se glasi „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati 632,76 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila“ (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo in sklep z dne 08. 12. 2011 je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb 1. alineje 2. točke 58. člena ZFPPIPP in 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da ugotovi, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženko priznana ter odloči skladno z določilom 8. odstavka 301. člena ZFPPIPP. Tožnica je vložila pritožbo tudi zoper 2. točko izreka izpodbijanega dopolnilnega sklepa z dne 06. 03. 2012 in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa ga spremeni tako, da sklep o povrnitvi stroškov toženke razveljavi (pravilno: zahtevek po povrnitvi stroškov toženke zavrne).

3. Pritožbi sta bili vročeni nasprotni stranki, ki nanju ni odgovorila.

4. Pritožba zoper sodbo in sklep z dne 08. 12. 2011 je delno utemeljena, pritožba zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 06. 03. 2012 pa je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1834/2010 z dne 22. 03. 2011 nad toženko začet stečajni postopek (prilogi B1 in B2). Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 16. 05. 2011 postopek prekinilo (list. št. 35), nato pa z izpodbijano sodbo in sklepom z dne 08. 12. 2011 odločilo, da se postopek nadaljuje, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89126/2010 z dne 30. 06. 2010 pa se razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne. Ugotovilo je namreč, da je bil dne 07. 12. 20011 objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku St 607/2011 pred Okrožnim sodiščem v Krškem, v katerem tožnica svoje terjatve ni prijavila, zato je ta v razmerju do toženke prenehala po samem zakonu (1. alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP in 5. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Toženka je nato dne 14. 12. 2011 predlagala, da sodišče prve stopnje tožnici naloži povrnitev njenih priglašenih stroškov postopka, o čemer je sodišče prve stopnje upoštevajoč načelo uspeha v pravdi odločilo z izpodbijanim popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 06. 03. 2012. 6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v stečajnem postopku nad toženko St 1834/2010 prijavila glavnico v višini 7.776,44 EUR, kapitalizirane zamudne obresti v višini 591,01 EUR in pravdne stroške v višini 321,00 EUR (priloga A18), pri čemer je stečajni upravitelj njeno terjatev v višini 8.367,45 EUR priznal (glavnica + kapitalizirane obresti) (končni osnovni seznam preizkušenih terjatev na prilogi A26 in vpogled v spis St 1834/2010). Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je relevantna prijava terjatve tožnice v stečajnem postopku St 607/2011 pred Okrožnim sodiščem v Krškem (kar je sicer naknadno – s popravnim sklepom popravilo in v obrazložitvi besedno zvezo „pred Okrožnim sodiščem v Krškem St 607/2011“ nadomestilo z besedno zvezo „pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani St 1834/2010“), tožnica pa v stečajnem postopku St 607/2011 predmetne terjatve ni prijavila, je posledično zmotno štelo tudi, da je njen tožbeni zahtevek neutemeljen. Ker je torej tožnica predmetno terjatev v stečajnem postopku nad toženko St 1834/2010 pravilno in pravočasno prijavila in je bila njena terjatev v delu, ki je predmet te pravde, v celoti priznana, je pritožbeno sodišče pritožbi zoper izpodbijano sodbo in sklep z dne 08. 12. 2011 delno ugodilo in izpodbijano 2. točko izreka spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 89126/2010 z dne 30. 06. 2010 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo v skladu z 8. odstavkom 301. člena ZFPPIPP zavrglo (1. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). V preostalem delu (1. točka izreka) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).

7. Posledično je sodišče prve stopnje upoštevajoč temeljno načelo uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP) zmotno odločilo tudi o stroških postopka. V konkretni situaciji je treba upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. V tem smislu je torej mogoče šteti, da predstavlja stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka.

8. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (1. odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti (N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 233). Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela (smiselna uporaba 157. člena ZPP) (enako tudi sklep I Cpg 129/2012 z dne 14. 02. 2012).

9. Ker je treba, ob smiselni uporabi 157. člena ZPP in 3. odstavka 153. člena ZPP, zahtevek za povrnitev stroškov toženke torej zavrniti, je pritožbeno sodišče tudi pritožbi zoper popravni in dopolnilni sklep z dne 06. 03. 2012 ugodilo in izpodbijano 2. točko izreka spremenilo tako, da je sodbo in sklep (pravilno sklep) Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 4122/2010 z dne 08. 12. 2011 dopolnilo tako, da je dodalo novo 3. točka izreka, ki se glasi „Tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške“ (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).