7. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 7. januarja 2021

sklenilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Inšpektoratom Mestne uprave Mestne občine Ljubljana in Inšpektoratom Republike Slovenije za kulturo in medije se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju predlagateljica) je vložila zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti med Inšpektoratom Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Inšpektorat MU MOL) in Inšpektoratom Republike Slovenije za kulturo in medije (v nadaljevanju IRSKM). Navaja, da se omenjena organa ne moreta sporazumeti o pristojnosti za sprejem in obravnavanje prijave ter vodenje inšpekcijskega postopka na podlagi anonimne prijave kršitve v zvezi z gradnjo na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano investitorki Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana, (v nadaljevanju Srednja šola) na podlagi soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju Zavod). IRSKM naj bi omenjeno prijavo Inšpektoratu MU MOL odstopil z dopisom z dne 4. 11. 2019, v katerem naj bi navedel, da mu prijavo posreduje v preučitev in morebitno nadaljnjo obravnavo, svojo pristojnost za njeno obravnavo pa naj bi zavračal s sklicevanjem na 12. člen Odloka o razglasitvi nekdanjega Šempeterskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 18/90 in 27/91-I – v nadaljevanju Odlok) in 8. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ), skladno s katerima naj bi bil za inšpekcijski nadzor pristojen Inšpektorat MU MOL. Predlagateljica pojasnjuje, da je bil Odlok sprejet že pred njeno ustanovitvijo in pred uveljavitvijo Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95 – ZPDF), s katerim so bile na državo prenesene posamezne upravne naloge, ki so bile kot pristojnost občinskih organov določene v področnih zakonih. Na podlagi tega zakona, s katerim naj bi bile na državo prenesene tudi naloge, ki jih je na delovnem področju Ministrstva za kulturo določal tedaj veljavni Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86, ter Uradni list RS, št. 26/92 – ZNKD), naj bi bila država pristojna tudi za nadzor v primeru kršitev sedaj veljavnega Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZVKD-1). Zato predlagateljica meni, da se IRSKM neutemeljeno sklicuje na 12. člen Odloka, zmotno pa naj bi se skliceval tudi na 8. člen GZ, saj naj v predmetni zadevi ne bi šlo za inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po GZ ni predpisano gradbeno dovoljenje, prav tako pa naj ne bi šlo za kršitev prostorskih izvedbenih aktov ali drugih občinskih predpisov. Ker naj bi iz prijave izhajal sum kršitve ZVKD-1 in ne občinskih prostorskih aktov, predlagateljica meni, da bi moral IRSKM sam preveriti, ali je prišlo do kršitve ZVKD-1 oziroma na njegovi podlagi izdanega soglasja Zavoda, saj naj bi bil po 109. členu ZVKD-1 za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pristojen IRSKM.

2.Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in sedme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za te spore se skladno z 62. členom ZUstS smiselno uporablja 61. člen ZUstS. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (t. i. negativni kompetenčni spor), lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena ZUstS.

3.Predlagateljica je zahtevi priložila anonimno prijavo kršitve z dne 24. 10. 2019, naslovljene na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP), v kateri prijavitelj zatrjuje več kršitev na območju gradnje prizidka k objektu Srednje šole na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja. Priložila je tudi dopis, s katerim je IRSKM to prijavo odstopil Inšpektoratu MU MOL. V tem dopisu je IRSKM navedel, da je od IRSOP prejel "anonimno prijavo, ki se med drugim nanaša na parkirišče, ograjo in sečnjo dreves, pri čemer je bilo Srednji šoli […] izdano gradbeno dovoljenje št. 351-1431/2018-31", in da to prijavo posreduje Inšpektoratu MU MOL "v preučitev in morebitno nadaljnjo obravnavo". Navedel je še, da je bil "za to območje" leta 1990 sprejet Odlok, ki v 12. členu določa, da je za nadzor nad izvajanjem njegovih določb pristojna Mestna uprava inšpekcijskih služb in da skladno z 8. členom GZ inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji. Predlagateljica je zahtevi priložila tudi dopis z dne 7. 11. 2019, v katerem je Inšpektorat MU MOL službi predlagateljice za pravne zadeve predlagal sprožitev predmetnega spora glede pristojnosti. V njem je navedel, da je od IRSKM prejel odstop prijave, s katerim ta "zavrača svojo pristojnost za obravnavanje predmetne zadeve". Navedel je še, da "so se izvajala vzdrževalna dela na objektu, ki je razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik z Odlokom […]", zaradi česar bi bilo treba "uporabiti 30. člen ZVKD-1, ki določa način izdaje kulturnovarstvenega soglasja, katerega nadzor izvaja po 109. členu tega zakona Inšpektorat za kulturno dediščino", ter dodal, da sam ni naslednik Mestne uprave inšpekcijskih služb, na kar naj bi se IRSKM zmotno skliceval v odstopu.

4.Iz navedb v zahtevi in priloženih listin izhaja, da med Inšpektoratom MU MOL in IRSKM ni soglasja o tem, kaj naj bi bilo predmet (vsebina) zadeve v zvezi s katero naj bi med njima nastal spor glede pristojnosti. Iz dopisa, s katerim je IRSKM prijavo posredoval Inšpektoratu MU MOL, namreč izhaja stališče IRSKM, da gre v sporni zadevi za obravnavo (v prijavi zatrjevanih) kršitev v zvezi s parkiriščem, ograjo in sečnjo dreves na območju, za katerega velja Odlok, medtem ko je iz navedb Inšpektorata MU MOL v dopisu z dne 7. 11. 2019 razvidno njegovo mnenje, da gre za obravnavo kršitev pri izdaji kulturnovarstvenega soglasja v zvezi z "vzdrževalnimi deli na objektu, ki je z Odlokom razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik", iz navedb predlagateljice v zahtevi pa, da gre za obravnavo kršitve določb ZVKD-1 v zvezi z izdanim soglasjem Zavoda, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka k objektu Srednje šole.

5.Za negativni kompetenčni spor gre, kadar dva organa zavračata pristojnost, da na podlagi določenega dejanskega stanja in ob uporabi določenega predpisa odločita o sporni zadevi. Predpostavki za odločitev v takem sporu sta torej jasno opredeljeno pristojnostno dejansko stanje (ki vsebinsko opredeljuje upravno zadevo) in obstoj spora med organoma o tem, kateri od njiju je pristojen na tako opredeljeno dejansko stanje uporabiti določeno materialnopravno določbo.

6.V navedeni zadevi ne gre za tak primer. Med predlagateljico oziroma Inšpektoratom MU MOL in IRSKM so razhajanja tako glede vprašanja, katera od kršitev, ki jih v anonimni prijavi zatrjuje prijavitelj, naj bi bila predmet obravnave v konkretni upravni (inšpekcijski) zadevi, kot tudi glede vprašanja, kateri predpis naj bi to kršitev urejal. Ker tako izhodišče onemogoča opredelitev, za katero upravno stvar gre po vsebini, tudi ni mogoče opredeliti predpisa, ki naj bi bil podlaga za morebitno ukrepanje, s tem pa tudi, kateri inšpekcijski organ naj bi bil pristojen, da zadevo obravnava in o njej odloči. Glede na navedeno niso izpolnjene predpostavke za odločitev o sporu glede pristojnosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Po navedbah predlagateljice naj bi Zavod to soglasje podal v zvezi z zaščitenim kulturnim in zgodovinskim spomenikom Ljubljana − Poljansko predmestje (EŠD 8791).

[2]Prijava je bila oddana preko državnega spletnega portala e-Uprava.

[3]Prijavitelj v tej prijavi zatrjuje kršitve, ki se nanašajo na (I) urejanje okolice zgradbe Srednje šole, kjer naj bi bilo po letu 1995 brez ustreznih dovoljenj in soglasij posekanih več dreves ter urejeno parkirišče, (II) postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka k objektu Srednje šole, v katerem naj ne bi bilo zagotovljeno sodelovanje lastnikov sosednjih nepremičnin, (III) neskladnost gradbenega dovoljenja s podatki v vodilni mapi in načrtih arhitekta ter s podatki Geodetske uprave Republike Slovenije o površini zemljišč, na katerih naj bi bil zgrajen prizidek, in z načrtom kanalizacije, (IV) postavitev previsoke ograje, (V) vpliv gradnje prizidka na sosednje nepremičnine, zlasti na osenčenost vrta ob Prelovškovi vili, ki naj bi bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, in (VI) z gradbenim dovoljenjem neskladno gradnjo prizidka zaradi uporabe neustreznih gradbenih materialov.

[4]Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. P-15/11 z dne 1. 3. 2012 (5. točka obrazložitve) in št. P-7/12 z dne 18. 10. 2012 (5. točka obrazložitve).