Jedro

Kredita, ki ju je nasprotni udeleženec dobil za gradnjo hiše, po sodni praksi ne moreta vplivati na znižanje njegove preživninske obveznosti. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da je gradnja hiše potrebna zaradi nujne rešitve bivalnih težav nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletno A. A. dodelilo v varstvo in vzgojo predlagateljici (I), stike med mladoletnim otrokom in nasprotnim udeležencem je določilo vsako drugo nedeljo od 14.00 do 19.00 (II), nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan plačevati 180,00 EUR mesečne preživnine od 1. 10. 2019 dalje, do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, na osebni račun predlagateljice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, v navedeni višini do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih določenih z vsakokratnim obvestilom pristojnega CSD in da je bila preživnina za čas od vložitve predloga do vključno januarja 2020 poravnana (III).

2. Nasprotni udeleženec v laični pritožbi izpodbija odločitev glede določitve njegove preživninske obveznosti. Navaja, da je pripravljen plačevati preživnino v višini 100,00 EUR. Glede na določeno preživnino, mu bo ostala le polovica dohodka za njegovo preživetje. Udeleženca bi morala kriti vsaj vsak polovico mesečnih stroškov preživljanja otroka. Nasprotni udeleženec ureja bivalno okolje zase in za obe hčeri, zato je vzel dva kredita. Ne strinja se z odločitvijo, da mora plačati preživnino na račun predlagateljice. Nasprotni udeleženec še navaja, da ko je bil zadnjič pri A. A., v „njihovi hiši“, je videl, da ima A. A. oblačila od starejše sestre, čeprav zaradi alergije potrebuje posebna oblačila.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljajo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 183. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je otrok alergik z atopijskim dermatitisom, kar pomeni, da mora jesti dietno hrano in piti prilagojene izdelke, potrebuje pa tudi posebna oblačila. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ta dejstva niso sporna za nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v pritožbi določno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o posameznih mesečnih potrebah otroka, ki so skupno 336,00 EUR mesečno. Dogodek, ki ga opisuje nasprotni udeleženec v pritožbi, ko je videl A. A. v oblačilih od starejše sestre, ne more spremeniti pravilnih ugotovitev sodišča, glede povečanih potreb otroka po oblačilih zaradi alergije. Da posebna oblačila otrok potrebuje, priznava tudi nasprotni udeleženec v pritožbi. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi višine mesečnih potreb otroka, pravilno upoštevalo premoženjske zmožnosti udeležencev, kakor tudi okoliščino, da je nasprotni udeleženec od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa plačeval za otroka mesečno preživnino v višini 180,00 EUR.

7. Nasprotni udeleženec prejema višjo mesečno plačo kot predlagateljica.1 Breme varstva in vzgoje otroka je skoraj v celoti na predlagateljici. Iz teh razlogov je tudi višina porazdelitve preživninskega breme med oba udeleženca, kot je to storilo sodišče prve stopnje, pravilna. Nasprotni udeleženec se zato v pritožbi neutemeljeno zavzema, da bi mu moralo sodišče prve stopnje določiti preživninsko obveznost v višini 100,00 EUR mesečno oziroma v višini, kjer bi se upoštevalo, da je preživninska obveznost udeležencev enaka.

8. Kredita, ki ju je nasprotni udeleženec dobil za gradnjo hiše, po sodni praksi2 ne moreta vplivati na znižanje njegove preživninske obveznosti. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da je gradnja hiše potrebna zaradi nujne rešitve bivalnih težav nasprotnega udeleženca.

9. Predlagateljica je zakonita zastopnica otroka, zato je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino na njen račun.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

1 V povprečju je mesečna plača nasprotnega udeleženca 948,49 EUR, predlagateljice pa 756,45 EUR. 2 Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 368/2002.