Jedro

Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja številka 33007-93/2019/18 z dne 20. 11. 2019 se v 2. in 3. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) je kot prvostopenjski organ, z odločbo številka 33007-93/2019/18 z dne 20. 11. 2019, tožeči stranki odobrila sredstva za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2019 v višini 129.169,58 EUR (1. točka izreka odločbe), pod 2. točko izreka pa je zavrnila zahtevek tožeče stranke za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov za leto 2019 v višini 78.310,76 EUR. Stranki se odobreni znesek izplača na njen transakcijski račun (3. točka izreka), pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (4. točka izreka), v postopku izdaje te odločbe pa niso nastali posebni stroški (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 11. 11. 2019 vložila zahtevek za plačilo dela zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva s seznamom upravičencev, za katere vlaga zahtevek v letu 2019. V postopku izdaje odločbe je Agencija preverjala, ali stranka glede vseh upravičencev izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 3. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva, pri čemer je med drugim tudi preverjala, ali so upravičenci mikro, mala ali srednja podjetja (v nadaljevanju: MSP), kakor so opredeljena v Prilogi I Uredbe 702/2014/EU.

3. Z vpogledom v evidenco AJPES je Agencija glede družbe A., d.o.o. ugotovila povezave, ki vplivajo na določitev velikosti podjetja, in sicer, da ima družba B., d.o.o. v lasti 77,84% družbe A., d.o.o., sama družba B., d.o.o. pa je v lasti družb C., d.d. in Č. d.d., in sicer vsake po 50%.

4. Po vpogledu v prečiščeno besedilo družbene pogodbe družbe A., d.o.o. in notarsko potrdilo opr. št. SV 548/19 z dne 5. 7. 2019 je Agencija ugotovila, da ima navedena družba nadzorni svet v sestavi 5 članov, od katerih imenuje skupščina 4 člane, in sicer na predlog B., d.o.o. 3 člane in izmed teh predsednika nadzornega sveta, D., z.o.o. imenuje enega predstavnika, ki je namestnik predsednika nadzornega sveta, še enega člana pa imenujejo delavci družbe. Po presoji Agencije je iz členov 19.1 - 19.7 in 20.1 družbene pogodbe družbe A., d.o.o. razviden prevladujoč vpliv družbe B., d.o.o. na vse odločitve družbe A., d.o.o. 5. Skladno z določili 6. člena Priloge I Uredbe 702/2014/EU se podatkom glede števila zaposlenih družbe A., d.o.o. (94 zaposlenih) prišteje tudi 77,84% podatkov glede števila zaposlenih družbe B., d.o.o. (0 zaposlenih), kot tudi 50% podatkov glede števila zaposlenih družbe C., d.d. (498,5 zaposlenih) in 50% podatkov glede števila zaposlenih družbe Č., d.d. (1 zaposlen). Zaradi navedenih povezav družba A., d.o.o. glede števila zaposlenih presega mejo 250, ki je, skladno s prvim odstavkom 2. člena Priloge I Uredbe 702/2014/EU, določena kot zgornja meja za uvrstitev v kategorijo MSP.

6. Agencija je tako zaključila, da družba A., d.o.o. ne izpolnjuje pogoja, določenega v 1. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva, saj ne sodi v kategorijo MSP, zato je zahtevek stranke, ki se nanaša na družbo A., d.o.o., v višini 78.310,76 EUR, zavrnila.

7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot drugostopenjski organ zavrnilo pritožbo tožeče stranke in priglašene stroške ter potrdilo prvostopenjsko odločbo.

8. Drugostopenjski organ poudarja, da se prevladujoč vpliv B., d.o.o. na družbo A., d.o.o. kaže v pravici B., d.o.o., da predlaga večino članov nadzornega sveta in njegovega predsednika. S tem ima B., d.o.o. po družbeni pogodbi efektivno pravico veta glede imenovanja večine članov nadzornega sveta in njegovega predsednika. Navedena družba ima torej vzvod, ki ji omogoča izvajanje prevladujočega vpliva na sestavo nadzornega sveta, slednji pa ima pooblastila, ki obsegajo sprejemanje pomembnih in celo strateških odločitev glede A., d.o.o. 9. V nadaljevanju se drugostopenjski organ sklicuje na sodbo Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi HaTeFo, iz katere izhaja, da je treba točko c) prvega pododstavka tretjega odstavka 3. člen Priloge I Uredbe št. 702/2014/EU razlagati ozko, t. j. strogo v okviru njenega besedila. To besedilo pa presojo prevladujočega vpliva veže le na določbe v aktu o ustanovitvi, zaradi česar se ne upoštevajo nasprotujoče kogentne določbe zakonodaje. Pri tem tudi ni pomembno dejansko izvajanje teh določb, ampak je ključna pravica podjetja, da na podlagi teh določb nad drugim izvaja prevladujoč vpliv. Po mnenju drugostopenjskega organa se prevladujoč vpliv družbe B., d.o.o. kaže tudi v tem, da kljub zavedanju o kogentni določbi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU), po kateri bi imeli delavci v nadzornem svetu dva predstavnika, ni zaznati nobene pobude s strani B., d.o.o. v smeri uskladitve družbene pogodbe v tem delu z veljavno zakonodajo.

_Tožbene navedbe_

10. Tožeča stranka ob sodelovanju stranskega udeleženca – stranke z interesom A., d.o.o. vlaga tožbo zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in nepopolno ter napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi navaja, da ne glede na 77,84% kapitalski delež B., d.o.o. v družbi A., d.o.o. to še ne pomeni, da sta podjetji „povezani“, saj ta delež ne omogoča nobenega od razmerij, ki so navedena v 3. točki 3. člena Priloge I Uredbe 702/2014/EU.

11. Iz točke 14.4. družbene pogodbe z dne 5. 7. 2019 je namreč razvidno, da vsak začet % (odstotek) poslovnega deleža v razmerju do osnovnega kapitala družbe daje en glas. Tožeča stranka v zvezi s tem pojasnjuje, da je imela družba B., d.o.o. na dan 4. 4. 2019, ko je družba A., d.o.o. podala izjavo o velikosti podjetja, 78 glasov oziroma 44,83% delež glasovalnih pravic skupščine družbe A., d.o.o., kmetijska zadruga D., z.o.o. je imela 21 glasov oziroma 12,07% delež glasovalnih pravic, ostalih 75 družbenikov pa je imelo po en glas, torej skupno 75 glasov oziroma 43,10% glasovalnih pravic.

12. V letu 2019 je nato prišlo do spremembe lastništva nekaterih manjših poslovnih deležev, ki pa ne pomenijo bistvene spremembe v razporeditvi glasovalnih pravic z vidika doseganja večine glasovalnih pravic v družbi A., d.o.o. Po prenosu poslovnih deležev v letu 2019 ima namreč družba B., d.o.o. 85 glasov oziroma 46,96% delež glasovalnih pravic, D., z.o.o. ima 28 glasov oziroma 15,47% delež glasovalnih pravic, ostalih 68 poslovnih deležev preostalih družbenikov pa ima skupno 68 glasov oziroma 37,57% glasovalnih pravic. Družba B., d.o.o. torej nima večine glasovalnih pravic v družbi A., d.o.o. 13. B., d.o.o. prav tako nima pravice imenovati ali odstaviti večine članov nadzornega sveta. Iz družbene pogodbe A., d.o.o. je razvidno, da ima B., d.o.o. zgolj pravico predlagati do tri kandidate za člane nadzornega sveta, kar pa je treba razlikovati od pravice imenovanja, ki je v pristojnosti skupščine. B., d.o.o. sicer lahko poda predlog za imenovanje člana nadzornega sveta, vendar s tem imenovanje še ni doseženo, saj mora biti predlog na skupščini sprejet z večino glasov, česar pa družba B., d.o.o. nima. Navedena družba tudi nima nikakršnega učinkovitega mehanizma, če skupščina ne sledi njegovemu predlogu glede imenovanja predlaganega člana nadzornega sveta.

14. V primeru, če skupščina ne bi imenovala nobenega člana, ki bi ga predlagala družba B., d.o.o. ali pa katerikoli drug družbenik, je možno uporabiti tudi institut sodnega imenovanja člana nadzornega sveta iz 256. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Morebitna nepodaja predloga družbe B. d.o.o. torej ne pomeni, da tega organa ne bi bilo mogoče oblikovati. Predlog lahko poda katerikoli družbenik. To pa po prepričanju tožeče stranke popolnoma jasno kaže, da družba B., d.o.o. nima nikakršne „efektivne pravice veta“ glede imenovanja večine članov nadzornega sveta in njegovega predsednika, prav tako pa tudi nima nikakršnega vzvoda, ki bi ji omogočal izvajanje prevladujočega vpliva ali veta na sestavo nadzornega sveta. Družba B., d.o.o. tudi nima nobenega veta glede strateških odločitev v družbi A., d.o.o., na kar med drugim kaže zapisnik 27. skupščine A., d.o.o. z dne 27. 8. 2015. Na navedeni skupščini se je namreč izkazalo, da družba B., d.o.o. ni mogla vplivati niti na odločitev glede uporabe bilančnega dobička niti izvrševati nobenih drugih odločitev proti volji ostalih družbenikov.

15. Tožeča stranka se nadalje sklicuje na določbo prvega odstavka 79. člena ZSDU, ki določa, da bi moralo biti v 5-članskem nadzornem svetu družbe A., d.o.o. mesto za dva člana nadzornega sveta, ki sta predstavnika zaposlenih. Ker je navedena določba kogentne narave, to pomeni, da družba B., d.o.o. dejansko ne more doseči, da bi bili vsi trije predstavniki kapitala v nadzornem svetu izvoljeni po njenem predlogu, saj bi to pomenilo, da bi skupščina dopustila, da so vsi trije predstavniki kapitala imenovani na predlog zgolj enega družbenika, t. j. B., d.o.o. Trenutno so sicer v družbi A., d.o.o. štirje predstavniki nadzornega sveta, od tega je eden od njih predstavnik delavcev.

16. V zvezi z navedbami drugostopenjskega organa tožeča stranka še izpostavlja, da ni nobene podlage za uporabo analogije med predmetno zadevo in zadevo HaTeCo, saj je šlo za povsem drugačen primer, poleg tega pa je po mnenju tožeče stranke določilo c) pododstavka 3. odstavka 3. člena Priloge I Uredbe 702/2014 zadosti jasno, da ne potrebuje nikakršne razlage. Družba B., d.o.o. namreč nima pravic izvajati prevladujočega vpliva na družbo A., d.o.o. na nobeni podlagi, temveč gre za t. i. „partnerski podjetji“, saj ima družba B., d.o.o. več kot 25% kapitala in glasovalnih pravic v družbi A., d.o.o. 17. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi in o zadevi odloči tako, da zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da v tem delu zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške tega postopka skupaj z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

_Navedbe tožene stranke_

18. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse navedbe v tožbi in se sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

**K točki I izreka:**

19. Tožba je utemeljena.

20. Med strankami ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevek za sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje za leto 2019, in da je tožena stranka zavrnila njen zahtevek v delu, ki se nanaša na družbo A., d.o.o., zaradi lastniških povezav navedene družbe z drugimi družbami.

21. Med strankami je sporno zlasti vprašanje, ali so A., d.o.o., B., d.o.o., C., d.o.o. in Č., d.o.o. povezane družbe v smislu določila člena 3 Priloge I Uredbe 702/2014/EU, ki v točki c) določa, da so povezana podjetja tista podjetja, pri katerih ima podjetje pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi določbe v aktu o ustanovitvi navedenega podjetja.

22. Iz smernic Evropske komisije za opredelitev MSP izhaja, da je pri opredelitvi MSP pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.

23. Sodišče ocenjuje, da je pri presoji vprašanja prevladujočega vpliva v družbi A., d.o.o. odločilno dejstvo, da družba B., d.o.o. nima večine na skupščini družbe, saj ima na podlagi določbe 14.4. družbene pogodbe v družbi A., d.o.o. le 46,96% glasovalnih pravic. Po izrecni določbi 19.1. družbene pogodbe namreč člane nadzornega sveta družbe imenuje skupščina, B., d.o.o. pa ima (zgolj) pravico, da predlaga 3 (tri) člane in izmed teh predsednika. Po presoji sodišča sama pravica predlagati člane nadzornega sveta še ne more pomeniti izvajanja prevladujočega vpliva, saj imajo preostali družbeniki, katerim družbena pogodba zagotavlja večino glasovalnih pravic na skupščini, možnost zavrniti vsakršen predlog družbe B., d.o.o. za imenovanje kandidata za člana nadzornega sveta, kolikor se jim njen predlog ne bi zdel sprejemljiv. Sodišče tako pritrjuje stališču tožeče stranke, da družba B., d.o.o. glede na določila družbene pogodbe v družbi A., d.o.o. nima t. i. efektivne pravice veta glede imenovanja večine članov nadzornega sveta in njegovega predsednika, prav tako pa po vsebini ne gre za primerljivo odločitev z zadevo HaTeCo.

24. Pri ugotavljanju prevladujočega vpliva družbe B., d.o.o. na družbo A., d.o.o. po mnenju sodišča ni zanemarljiva niti okoliščina, da je v točki 15.2. družbene pogodbe za odločanje na skupščini o najpomembnejših vprašanjih v zvezi z družbo A., d.o.o., kot so sprememba družbene pogodbe, odpoklic članov nadzornega sveta, odsvojitev poslovnega deleža, prenehanje družbe, določena 85% večina vseh glasov. Glede na dejstvo, da ima družba D., z.o.o. v družbi A., d.o.o. 15,47% delež glasovalnih pravic, ima torej tudi ta družba možnost nadzora oziroma vplivanja na nekatera najpomembnejša strateška vprašanja v zvezi z družbo A., d.o.o. 25. Sodišče tako zaključuje, da družba B., d.o.o. v družbi A., d.o.o. nima pravice izvajanja prevladujočega vpliva na podlagi določil družbene pogodbe, in da sta družbi A., d.o.o. in B., d.o.o. partnerski podjetji v smislu drugega odstavka 2. člena Priloge I Uredbe 702/2014/EU.

26. Tožena stranka je posledično nepravilno uporabila materialno določbo 1. točke prvega odstavka 3. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. Sodišče pa na tem mestu še pripominja, da so povezane družbe ob upoštevanju vsebinsko identične določbe 3. točke drugega odstavka 56. člena ZGD-1 zavezane oddati konsolidirana letna poročila.

27. Iz vseh opisanih razlogov je sodišče, skladno s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v 2. in 3. točki izreka odpravilo in zadevo, v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo tožena stranka vezana na stališče sodišča glede pogoja MSP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Tožena stranka bo v ponovnem postopku presodila še preostale pogoje, določene v prvem odstavku 3. člena Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva, in nato odločila o vlogi tožeče stranke.

28. Sodišče je na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti. Prav tako je bila med strankama sporna le razlaga materialne določbe c) točke tretjega odstavka 3. člena Priloge I Uredbe 702/2014/EU, medtem ko relevantno dejansko stanje v predmetni zadevi, t. j. določila družbene pogodbe družbe A., d.o.o., kar je razvidno že iz same listinske dokumentacije, med strankama ni sporno.

**K točki II izreka:**

29. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22% DDV naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

30. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).