Jedro

V postopku preklica pogojne obsodbe sodišče ugotavlja razloge in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje s pravnomočno sodbo naložene obveznosti, zato tožnikov uspeh v zaprošenem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. V obravnavani zadevi gre namreč za postopek, ki je tožniku že znan, ter postopek, v katerega nadaljevanju bo sodišče ugotavljalo predvsem dejanske okoliščine, ki so tožniku onemogočile izpolnitev naloženega pogoja v dodatnem roku. V zadevi torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj, zato tudi po presoji sodišča, kljub temu da gre za zadevo, katere izid bi lahko pomembno vplival na tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj, slednji ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 543/2012 odločila, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi zastopanja v postopku preklica pogojne obsodbe, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je pojasnila z ugotovitvijo, da mora prosilec za dodelitev BPP izkazati dva pogoja, finančno materialnega (subjektivnega) in objektivnega. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Celju, s sodbo opr. št. K 158/2008 z dne 6. 10. 2009, spoznalo prosilca za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila določena enotna kazen 11 mesecev zapora, s preizkusno dobo 3 let, pod dodatnim pogojem, da oškodovanec v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe vrne 1.543,98 EUR, sicer mu bo pogojna obsodba preklicana. Sodba je postala pravnomočna 6. 10. 2009. Po pravnomočnosti sodbe je sodišče že izvedlo postopek preklica pogojne obsodbe in obsojenca 3. 12. 2010 in 12. 5. 2011 zaslišalo, nato pa obsojenemu s sodbo pod opr. št. II Kr 84499/2010 z dne 12. 5. 2011, določilo nov rok za izpolnitev posebnega pogoja in sicer, da najkasneje v roku 6 mesecev po pravnomočnosti te sodbe plača oškodovancu 1.543,98 EUR, sicer se pogojna obsodba lahko prekliče. Prosilec je s prošnjo zaprosil toženo stranko za zastopanje pri zaslišanju v novem postopku za preklic pogojne obsodbe, ki se vodi pod opr. št. II Kr 84499/2010. Tožena stranka je upoštevala, da je sodišče v primeru prosilca že izvedlo postopek preklica pogojne obsodbe, na podlagi katerega je bila prosilcu že dana možnost za izpolnitev pogoja. Upoštevala je naravo postopka za preklic pogojne obsodbe in ocenila, da je dodelitev BPP za zastopanje v novem postopku preklica pogojne obsodbe očitno nerazumna. Zadeva sicer vpliva na prosilčev ekonomsko socialni položaj, vendar se bo lahko zaslišanja udeležil brez strokovne pomoči odvetnika, saj glede na zagovor, ki ga je že podal v prejšnjem postopku in upoštevaje vloge, ki jih je naslavljal na pristojno sodišče, tožena stranka zaključuje, da bo prosilec sposoben podati izjavo, navesti argumente in dejstva, zakaj dodatnega pogoja po sodbi ni izpolnil. Glede na navedeno je prošnja prosilca za BPP neutemeljena in jo je sodišče v skladu s 24. členom ZBPP zavrnilo.

Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP utemeljeval z razlogom finančne ogroženosti in zdravstvenega stanja, zato bi mu morala biti BPP dodeljena ravno iz tega razloga. Sam se ni sposoben zagovarjati, ker se z zaslišanjem lahko njegovo zdravstveno stanje poslabša celo tako, da ne bo zmožen opravljati dela niti 4 ure. Njegov interes je, da čim prej dobi polno zaposlitev in naložene obveznosti, ki jih je delno že začel izpolnjevati, izpolni v celoti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče na razloge te odločitve v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon našteva primeroma.

V obravnavanem primeru je tožena stranka tožnikovo prošnjo zavrnila po proučitvi postopka, v katerem je prosilec zaprosil za dodelitev BPP. Gre za postopek preklica pogojne obsodbe, v katerem lahko sodišče na podlagi določbe četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), če ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali pa odpravi ta pogoj. Če spozna, da ni podlage za nobeno od teh odločb, postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi s sklepom. Določba 506. člena ZKP torej ureja postopek preklica pogojne obsodbe, zaradi obsojenčeve neizpolnitve naložene obveznosti, materialna podlaga za sprejem odločitev sodišča pa je navedena v določbi 54. člena KZ. V postopku preklica pogojne obsodbe se ne odloča ponovno o obtožbi oziroma kaznovanju obsojenca, temveč zgolj sankcionira njegovo nespoštovanje, s pravnomočno sodbo naložene obveznosti.

V zadevi, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, je sodišče ta postopek že izvedlo, obsojenca je že zaslišalo in mu s sodbo, št. II Kr 844990/2010 z dne 12. 5. 2011, določilo nov rok za izpolnitev posebnega pogoja (plačila 1.543,98 EUR).

Ker v postopku preklica pogojne obsodbe sodišče ugotavlja razloge in na podlagi teh ugotovitev sankcionira obsojenčevo nespoštovanje, s pravnomočno sodbo naložene obveznosti, sodišče v celoti soglaša z utemeljitvijo tožene stranke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da tožnikov uspeh v zaprošenem postopku ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. V obravnavani zadevi gre namreč za postopek, ki je tožniku že znan, ter postopek, v katerega nadaljevanju bo sodišče ugotavljalo predvsem dejanske okoliščine, ki so tožniku onemogočile izpolnitev naloženega pogoja v dodatnem roku. V zadevi torej ne bo šlo za reševanje pravnih vprašanj, zato tudi po presoji sodišča, kljub temu da gre za zadevo, katere izid bi lahko pomembno vplival na tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj, tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Ker torej v obravnavanem primeru pogoj za določitev BPP ni izpolnjen, je sodišče tožnikovo tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.