Jedro

Prekrškovni organ je storilca prekrška pozval, da vlogo dopolni s podpisom, ob tem pa ni določil roka, v katerem je dolžan to storiti, zato je treba šteti, da je storilec prekrška ugovor vložil pravočasno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita, ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je s plačilnim nalogom, št. 2240-62677/2014-21041541 (21041541) z dne 1. 9. 2014, storilca prekrška S. K. spoznal za odgovornega prekrška po šestem odstavku 65. člena v zvezi z 21. točko četrtega odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Prekrškovni organ je storilcu prekrška izrekel globo v znesku 80,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec prekrška vložil ugovor, ki ga je prekrškovni organ s sklepom (26123) 2240-62677/2014-21041541 z dne 14. 10. 2014 zavrgel. Zoper navedeni sklep je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo ZSV 2281/2014 z dne 8. 9. 2015 zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je storilcu naložilo tudi plačilo sodne takse v znesku 150,00 EUR.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo v zvezi s sklepom prekrškovnega organa z dne 14. 10. 2014 vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve drugega odstavka 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 57.b členom in v zvezi s prvim odstavkom 58. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter zaradi kršitve določb 67. in petega odstavka 68. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člena ZP-1, vse v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve navaja, da sta prekrškovni organ in sodišče v obravnavanem primeru nepravilno uporabila določbe 67. in petega odstavka 68. člena ZUP glede ravnanja z nepopolnimi vlogami, kar je vplivalo na storilčevo pravico do pravnega sredstva, ki je bilo zavrženo, storilcu pa je bila s tem odvzeta zakonska in ustavna pravica do pravnega sredstva. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijano sodbo in sklep prekrškovnega organa razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v ponovno odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 dne 27. 1. 2016 poslalo storilcu prekrška.

B.

4. V obravnavanem primeru iz podatkov prekrškovnega spisa izhaja, da je bil storilcu prekrška dne 2. 9. 2014 s strani prekrškovnega organa vročen plačilni nalog zaradi prekrška po šestem odstavku 65. člena ZPrCP. V pravnem pouku, ki ga je vseboval plačilni nalog, je bilo med drugim navedeno, da lahko oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, ali njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga pisno pri prekrškovnem organu vloži ugovor. Ugovor se pošlje po pošti ali izroči neposredno v dveh izvodih in velja za pravočasnega, če je oddan zadnji dan roka za vložitev ugovora priporočeno po pošti ali neposredno pri organu. Pravni pouk pa ni vseboval možnosti vložitve ugovora po elektronski poti z digitalnim potrdilom, kakor je to predvideno po drugem odstavku 63. člena ZUP, ki se v obravnavanem primeru uporablja na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1. 5. Storilec prekrška je zoper plačilni nalog pravočasno dne 9. 9. 2014 (osemdnevni rok za vložitev ugovora se je iztekel dne 10. 9. 2014) po elektronski pošti (prilogi oziroma priponki e-maila) vložil ugovor zoper izdani plačilni nalog. Dne 12. 9. 2014 je prekrškovni organ prav tako po elektronski pošti storilca prekrška opozoril na neustreznost ugovora, ker ta ni podpisan z digitalnim podpisom, in ga napotil na vložitev ugovora priporočeno po pošti, ob tem pa v nasprotju z določbo prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti v nepopolni vlogi odpravijo, in vložniku določiti rok, v katerem mora nepopolno vlogo popraviti, ni določil roka, v katerem naj vložnik vlogo dopolni s podpisom. Storilec prekrška je sledil napotku prekrškovnega organa in ugovor poslal priporočeno po pošti dne 17. 9. 2015. 6. Prekrškovni organ je storilčev ugovor z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozen. V razlogih sklepa je navedel, da se je rok za vložitev ugovora iztekel 10. 9. 2014, storilec prekrška pa je ugovor vložil z navadno pošiljko, oddano na pošti dne 17. 9. 2014, kar je 7 dni po poteku roka za vložitev ugovora. Zoper navedeni sklep je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo, v razlogih sodbe pa pritrdilo razlogom sklepa prekrškovnega organa o zavrženju storilčevega ugovora.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru treba šteti storilčev nepodpisan ugovor, poslan po elektronski pošti, za nepopolno vlogo, ker ni vsebovala digitalnega podpisa. Prekrškovni organa je očitno tako tudi ravnal in storilca prekrška pozval, da ugovor ponovno pošlje priporočeno po pošti, ob tem pa mu v nasprotju z določbo prvega odstavka 67. člena ZUP ni določil roka, v katerem mora vlogo dopolniti. Storilec je svojo elektronsko poslano vlogo po navodilih prekrškovnega organa dopolnil s podpisom ter jo poslal po pošti dne 17. 9. 2014. 8. V skladu z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene, če je stranka pomanjkljivosti odpravila v roku, ki ga je v skladu s prvim odstavkom tega člena določil upravni organ. Po določbi petega odstavka 68. člena ZUP se šteje za pravočasno vloga, ki je nepopolna ali nerazumljiva, pa je vložnik pomanjkljivosti odpravil v roku, ki ga je določila uradna oseba. V obravnavanem primeru je kot rečeno prekrškovni organ storilca prekrška pozval, da vlogo dopolni s podpisom, ob tem pa ni določil roka, v katerem je dolžan to storiti, zato je treba šteti, da je storilec prekrška ugovor vložil pravočasno, po pošti dne 17. 9. 2014. 9. Glede na navedeno je treba pritrditi vložniku zahteve za varstvo zakonitosti, da sta prekrškovni organ in sodišče nepravilno uporabila določbo 67. člena ZUP in petega odstavka 68. člena ZUP, glede ravnanja z nepopolno oziroma nepodpisano vlogo, kar je vplivalo na storilčevo pravico do pravnega sredstva, ki je bilo zaradi ravnanja obeh organov zavrženo, s tem pa je bila storilcu odvzeta zakonska in ustavna pravica do pravnega sredstva.

C.

10. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, in ob ugotovitvi, da je prekrškovni organ storilčev ugovor zoper plačilni nalog neutemeljeno zavrgel kot prepozen, na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, izpodbijano pravnomočno sodbo in sklep prekrškovnega organa razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje.