Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sodba II Kp 19488/2016

ECLI:SI:VSMB:2019:II.KP.19488.2016 Kazenski oddelek

kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu vožnja pod vplivom alkohola prometna nezgoda smrt oškodovanca vzročna zveza kazenska sankcija stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila soprispevek oškodovanca k nastanku škode zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
Višje sodišče v Mariboru
19. marec 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določba 324. člena KZ-1 je bila z novelo KZ-1B spremenjena in so sedaj kršitve cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena določene alternativno, pri tem pa v skladu s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 že vožnja pod vplivom alkohola, v konkretnem primeru z najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadostuje za nastanek neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe. Zato vzročne zveze s smeri, kot to pričakuje pritožba, ni potrebno posebej ugotavljati.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega V.N. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišče prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 450,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo IV K 19488/2016 z dne 2.11.2018 obdolženega V.N. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje po petem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen eno leto in osem mesecev zapora, v katero mu je po tretjem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo plačano globo za prekršek v znesku 300,00 EUR, tako da se mu je v izrečeno kazen vštelo osem dni. Na podlagi 48. člena KZ-1 mu je izreklo tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe, v katero mu je po tretjem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v času od 3.11.2015 do 19.11.2015. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki so do sedaj znani v višini 1.133,07 EUR, sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe ter nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca oškodovancev. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovance T.a H., N. H. in F. M. s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo.

2. Proti tej sodbi se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z navajanji, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju vzorčne zveze med obdolžencu očitano vožnjo pod vplivom alkohola in obravnavano prometno nezgodo ter iz katerih razlogov sodišče prve stopnje sprejema rezultat preizkusa alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku kot pravilen, saj obdolžencu ni bila odvzeta kri, sodišče prve stopnje pa na podlagi mnenja izvedenca dr. N. Č. ugotavlja tudi številne nepravilnosti, ki so bile storjene v postopku policije na kraju prometne nezgode.

5. Zatrjevane kršitve niso podane. Izpodbijana sodba ima po oceni pritožbenega sodišča ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih. Kar zadeva pritožbena izvajanja o vzročni zvezi med vožnjo pod vplivom alkohola in nastalo prometno nezgodo je pojasniti, da je bilo kaznivo dejanje po 324. členu KZ-1 z novelo KZ-1B1 spremenjeno, saj je do spremembe veljajo, da mora storilec naklepno kršiti enega izmed taksativno določenih cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena KZ-1, storilčev naklep pa je moral biti podan tudi do dodatne kršitve predpisov o varnosti cestnega prometa ter do konkretne ogrozitvene posledice, ki jo je s takšno vožnjo povzročil. Kot rečeno je bila določba z novelo KZ-1B spremenjena in so sedaj kršitve cestnoprometnih predpisov v prvem odstavku 324. člena določene alternativno, pri tem pa v skladu s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 že vožnja pod vplivom alkohola, v konkretnem primeru z najmanj 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zadostuje za nastanek neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe. Zato vzročne zveze s smeri, kot to pričakuje pritožba, ni potrebno posebej ugotavljati. Izpodbijana sodba pa ima o vožnji obdolženca pod vplivom alkohola ter o neposredni nevarnosti za življenje ali telo druge osebe, ki se je sprevrgla v prometno nezgodo, za posledicami katere je drugi udeleženec umrl, ustrezne razloge (sodba str. 5). To velja tudi glede stopnje alkoholiziranosti obdolženca, ki je po razlogih izpodbijane sodbe bila ugotovljena z alkotestom, kateri je na kraju pokazal 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, nato pa je bilo ob upoštevanju tolerance proizvajalca alkotesta ugotovljeno, da je obdolženec vozil pod vplivom najmanj 0,69 miligrama v litru izdihanega zraka. Z nadaljnjimi navajanji, da izvedenec ni z vso gotovostjo potrdil, da bi naj bila obdolženčeva alkoholiziranost razlog za nastanek prometne nezgode ter da obdolženec na kraju dogodka rezultata alkoholiziranosti ni mogel preverjati, pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje in s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Isto bistveno kršitev določb kazenskega postopka pritožba uveljavlja tudi z navajanji, da obstaja v odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe in v izvedenskim mnenjem dr. N. Č.. Nasprotje pritožba vidi v obrazložitvi sodbe na str. 5, da ob upoštevanju načela o upravičenem pričakovanju skladnosti ravnanja drugih udeležencev v cestnem prometu s predpisi, glede na predpisano prednost kolesarjev na prehodu za pešce ter ugotovljeno prehitro vožnjo obdolženca, oškodovanec ni z ničemer prispeval k nastanku prometne nezgode in je nezgodo s svojim ravnanjem povzročil izključno obdolženec, in v mnenju izvedenca dr. N. Č. na str. 10, kjer je slednji zapisal, da bi nastanek kritične prometne situacije in posledičnega trčenja, lahko preprečil tudi oškodovanec (kolesar), ki bi v delu, kjer kolesarska steza v območju avtobusnega postajališča zavije v loku desno, moral pogledati v desno in se prepričati ali mu prometna situacija dovoljuje varno prečkanje vozišča, prav tako bi oškodovanec moral zmanjšati hitrost na takšno, da bi se lahko sam varno ustavil, če bližajoče se vozilo ne bi ustavilo, ob tem pa upoštevati še pogoje vidljivosti, saj je takrat bilo že temno, oškodovanec pa na kolesu ni imel nameščene luči. 7. Pritožba nima prav. Razlogi sodbe ne nasprotujejo zaključkom izvedenca v izvedenskem mnenju, saj je zatrjevanje pritožbe izzvzeto iz konteksta celotnega mnenja, kjer je izvedenec v okviru zatrjevanega ugotavljal možnost preprečitve trčenja z vidika obdolženca in z vidika oškodovanca. Vse navedeno pa ne spremeni dejstva, da je izvedenec po natančni analizi vožnje obdolženca podal mnenje, da je obdolženec trčil v oškodovanca v območju levega roba kolesarskega prehoda (oziroma približno 2,5 metra naprej od pričetka zavornih sledi), kjer je oškodovanec kot kolesar imel prednost in je na to dejstvo bil obdolženec pravočasno opozorjen s prometnimi znaki omejitev hitrosti na 40 km/h, približevanju prehoda za pešce na razdalji 50 m in odvzemu prednosti, kjer sta bili pod prometnima znakoma nameščeni še dve utripajoči luči, ki sta namenjeni voznikom zaradi boljšega opozorila (da se približuje mestu priključka na prednostno cesto). Pritožba, ki se očitno s takšnimi mnenjem izvedenca ter razlogi izpodbijane sodbe ne strinja, pa s tem graja dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pa velja tudi glede navajanja pogojev vidljivosti, kjer pritožba prezre, da je izvedenec zaslišan na glavni obravnavi pojasnil, da je obdolženec kljub temi, ki je značilna ob tej uri glede na letni čas, zaradi ugodnih razmer javne razsvetljave, videl oškodovanca že na razdalji 25 metrov do mesta trčenja, kar pomeni, da je obdolženec oškodovanca lahko pravočasno zaznal in ga pogoji vidljivosti ne morejo razbremeniti krivde.

8. Pritožba v okviru bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zatrjuje še, da so razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi popolnoma nejasni, ker je sodišče prve stopnje obdolžencu v določeno (pravilno izrečeno) kazen zapora vštelo globo, ki mu je bila izrečena v pravnomočno končanem postopku zaradi prekrška, z nekaterimi znaki obravnavanega kaznivega dejanja v zvezi z istim dogodkom, pri tem pa ni obrazložilo kateri so tisti zakonski znaki, ki naj bi presegli znake prekrška oziroma ni podalo obrazložitve zakaj je zaključilo, da ne gre za res iudicata.

9. S pritožbenimi izvajanji se ni mogoče strinjati. Obdolžencu je res bil dne 28.10.2015 v okviru istega historičnega dogodka izdan plačilni nalog zaradi prekrška po drugem odstavku 45. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v zvezi z desetim odstavkom 45. člena ZPrCP, to je zaradi neprilagojene hitrosti na območju prehoda za kolesarje, kar pa ne predstavlja nobenega izmed zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Zato ni mogoče govoriti o tem, da je bilo o istem dejanju zoper obdolženca že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom oziroma povedano drugače, ne more biti govora o kršitvi načela ne bis in idem. Pritožba, ki se s takšnim postopanjem sodišča prve stopnje ne strinja pa povsem prezre, da je takšno vštevanje globe v izrečeno zaporno kazen v korist obdolžencu, ker mu izrečeno zaporno kazen krajša, zato pritožbeno sodišče drugačnih pritožbenih izvajanj zagovornika (v korist obdolženca) ni upoštevalo.

10. Iz navedenih razlogov zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP niso podane, medtem ko pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe po prvem odstavku 383. člena ZKP ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, četudi jih pritožba ne uveljavlja.

11. Zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP z navajanji, da je kršitev podana zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Taka kršitev pa ni mogoča. Kazenski zakon je kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Kršitev kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zato se v pritožbi zatrjevana kršitev pokaže kot neutemeljena.

12. Tudi dejansko stanje prvostopno sodišče ni ugotovilo zmotno in nepopolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze je pravilno ocenilo in zanesljivo zaključilo, da je obdolženec storil v izreku izpodbijane sodbe opisano kaznivo dejanje. Zato pritožbeno sodišče povzema ustrezne razloge prvostopne sodbe kot pravilne ter le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji zagovornika dodaja:

13. Bistvo pritožbe je v navajanju, da se vzročna zveza med očitano vožnjo obdolženca pod vplivom alkohola in nastankom prometne nezgode tekom postopka ni ugotavljala ter da izvedenec dr. N.Č. ni z gotovostjo potrdil, da je nepozorna vožnja obdolženca oziroma napačna ocena prometne situacije posledica alkoholiziranosti oziroma zmanjšanja psihofizičnih sposobnosti obdolženca. Tudi oškodovanec bi lahko preprečil prometno nezgodo, pri čemer pritožba izpostavlja, da ni imel nameščene luči na kolesu in je na prehod za pešce zapeljal s hitrostjo cca 15 km/h. Po mnenju pritožbe tudi ni bilo ugotovljeno, kako bi naj zatrjevana količina vsebnosti alkohola v izdihanem zraku vplivala na način vožnje obdolženca in na njegove reakcije, prav tako sodišče prve stopnje ni natančno ugotovilo mesto trčenja.

14. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji se ni mogoče strinjati. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča ravnalo povsem pravilno, ko je sledilo mnenju izvedenca dr. N. Č., ki je v uvodu mnenja opozoril na pomanjkljivo in nestrokovno delo policistov na kraju prometne nezgode. Ne glede na to je izvedenec na podlagi razpoložljivih podatkov v spisu, skice prometne nezgode, fotografij s kraja dogodka in zaslišanj policistov, v mnenju podal natančno analizo vožnje obdolženca in oškodovanca. Ne drži izvajanje pritožbe, da mesto trčenja ni bilo natančno ugotovljeno, ker je izvedenec predvsem na podlagi zavornih sledi na kraju, to mesto natančno določil (5. točka sodbe str. 4). Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe tudi prepričljivo obrazložilo, da je obdolženec z vožnjo pod vplivom alkohola, to je najmanj z 0,69 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, povzročil neposredno nevarnost za življenje oškodovanca, ki se je pravilno pripeljal po kolesarski stezi. Okoliščina kako je količina popitega alkohola vplivala na psihofizične sposobnosti obdolženca, glede na očitek, da je kaznivo dejanje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 podano že, če je obdolženec vozil pod vplivom alkohola, ni relevantna. Po mnenju izvedenca pa je stopnja alkoholiziranosti obdolženca zagotovo vplivala na zmanjšanje njegovih psihofizičnih sposobnosti varnega upravljanja vozila (sodba str. 5). Kar zadeva hitrost in način vožnje oškodovanca, je izvedenec podal le oceno hitrosti, s katero se je peljal oškodovanec, medtem ko okoliščina ali je imel na kolesu nameščeno luč ali ne, iz podatkov spisa zanesljivo ne izhaja, je pa to glede na dejstvo, da je bila na kraju ustrezna javna razsvetljava in je po mnenju izvedenca dr. N. Č. obdolženec oškodovanca lahko pravočasno videl, tudi nerelevantna. Pritožbi pa ni mogoče slediti niti v delu, ko poskuša prikazati, da je prometno nezgodo povzročil oškodovanec, ki bi jo po zgornjih razlogih lahko preprečil. Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba, (hitrost in način vožnje oškodovanca ter da bi se oškodovanec moral prepričati, če lahko varno pelje preko kolesarskega prehoda), so namreč lahko upoštevne le v morebitni odškodninski odgovornosti v civilnem postopku, ne pa glede vprašanja kdo je povzročitelj prometne nezgode. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, pravilno je ugotovilo tudi njegovo krivdo, in sicer eventualni naklep v odnosu do kršitve pravil cestnega prometa določenega v 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 in ogrožanju življenja drugega udeleženca prometa ter zavestno malomarnost v odnosu do poškodbene posledice, to je konkretno smrtjo oškodovanca, kar vse je v izpodbijani sodbi tehtno obrazložilo (6. točka sodbe). Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v preostalem sklicuje na pravilne razloge izpodbijane sodbe.

15. Po obrazloženem, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožba zagovornika obdolženca zoper prvostopni krivdni izrek pokaže kot neutemeljena.

16. Zoper odločbo o kazenski sankciji se je zagovornik pritožil le uvodoma, pri čemer te kršitve ni z ničemer obrazložil. Pritožbeno sodišče je zato odločbo o kazenski sankciji preizkusilo na podlagi 386. člena ZKP, ker obsega pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pri tem je ugotovilo, da ni prav nobenih razlogov za spremembo v korist obdolženca. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenilo težo obravnavanega kaznivega dejanja, stopnjo obdolženčeve krivde in ostale okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije (drugi odstavek 49. člena KZ-1). Kot obteževalno okoliščino je utemeljeno upoštevalo obdolženčevo predhodno prekrškovno obravnavanost zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kot olajševalni okoliščini pa dosedanjo nekaznovanost za kazniva dejanja in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Glede na vse navedeno mu je utemeljeno izreklo zaporno kazen v trajanju enega leta in osem mesecev zapora, v katero je v korist obdolženca vštelo tudi globo v znesku 300,00 EUR, pravnomočno izrečeno v postopku zaradi prekrška, v trajanju osem dni. Sodišče prve stopnje je obdolžencu pravilno in zakonito izreklo tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega leta od pravnomočnosti sodbe, v katero mu je vštelo čas začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, izrečenega v postopku o prekršku, v trajanju od 3.11.2015 do 19.11.2015. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tako določena kazenska sankcija ustrezna in pravična ter bo pri obdolžencu dosegla namen kaznovanja.

17. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) ni ugotovilo kršitev zakona, je o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

18. Odločitev o stroških kazenskega postopka temelji na določilu prvega odstavka 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP in je posledica neuspele pritožbe. Višina sodne takse je bila odmerjena na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in Taksne tarife (tarife št. 7114, 7122) ter ob upoštevanju premoženjskih razmer obdolženca, trajanjem in zamotanostjo pritožbenega postopka.

1 Kazenski zakonik z novelo KZ-1B, Uradni list RS 91/2011 z dne 14.11.2011, v veljavo 15.5.2012.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia