Jedro

Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.

Če bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožnika in stranke z interesom se zavrneta.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo investitorici A. - stranki z interesom v tem postopku, izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo javne ceste, javne razsvetljave, vodovoda in cevovoda za odpadne vode na navedenih zemljiščih, pod navedenimi pogoji. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik lastnik sosednje parcele ob nameravani gradnji, ki je v postopku zatrjeval, da zemljišče gradnje sega tudi v del zemljišča parc. št. 232/35. Zatrjeval je tudi lastništvo parcele 234, ki naj bi jo pridobil s priposestvovanjem. Nadalje je zahteval, da se gradnja od posestne meje odmakne za 5 m ter se ni strinjal z izgradnjo ceste ob svoji parceli. Organ ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenih dokazov, da gradbenega dovoljenja ne bi bilo mogoče izdati. Ni sporno lastništvo zemljišč nameravane gradnje javne ceste, saj je iz zemljiške knjige razvidno, da je izključna lastnica zemljišč, na katerih bo potekala gradnja, investitorka. Nameravana gradnja tudi izpolnjuje vsa določila veljavnega prostorskega akta, predmetna zemljišča so predvidena za gradnjo javne ceste, večji odmik novozgrajene ceste od meja sosednjih zemljišč pa ni predpisan, oziroma se lahko gradi do meje. Za poseg na poplavno območje je bilo izdelano: hidravlična hidrološka presoja vodnega režima, geotehnično poročilo in pridobljeno vodno soglasje DRSV. Organ je izključno dolžan preverjati ali nameravani poseg in predložena dokumentacija izpolnjujeta pogoje v okviru določbe prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Predmet gradnje je izključno cesta in pripadajoča komunalna infrastruktura, upravni organ pa ni pristojen za pojasnjevanje določil veljavnega prostorskega akta in spreminjanje njegovih določil, niti ugotavljanje sprememb rabe in parcelacije zemljišča. Stanje rabe v evidencah GURS ni bistveno za odločitev, ključna je namembnost zemljišč po prostorskem aktu.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da sta bili v obravnavani zadevi upoštevani določbi 54. in 1. točka 66. člena ZGO-1. Zemljišče nameravane gradnje se nahaja v območju veljavnosti Odloka o prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (OPN). Skladno z določili prvega odstavka 12. člena OPN so, ne glede na določbo 11. člena OPN, na celotnem območju OPN dopustne gradnje komunalnih objektov. Ker gre za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (vodovod, cevovod za odpadne vode), ki predstavljajo gradbene inženirske objekte, ki so pod zemljo oziroma urejeni na nivoju terena, so ti skladno z določbo 20. točke 24. člena OPN lahko gradijo do parcelne meje, brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki ceste in javne razsvetljave od sosednjih zemljišč po OPN niso predpisani. Glede na navedeno soglasje tožnika, od parcele katerega je gradnja oddaljena 0,15 m do 0,32 m, ni bilo potrebno. Zadoščeno je tudi ostalim pogojem prostorskega akta. Gradnja je v celoti predvidena na zemljiščih, ki so v lasti investitorke oziroma za katere je le-ta sklenila ustrezne služnostne pogodbe. Tožnik zahteva ureditev svojega statusa, ki se nanaša na nekdanjo parcelo 234 k.o. ..., ki naj bi jo priposestvoval, vendar teh svojih navedb ni z ničemer izkazal. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je že v pritožbi opozoril na nezakonito postopanje upravnega organa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, napačno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitve določb ZUP, ki se nanašajo na dokazovanje ter obrazložitev. Drugostopni organ se ni niti z eno samo besedo določno opredelil do številnih, konkretiziranih navedb tožnika. Tožniku zato ni bila omogočena ustavna pravica do zavarovanja svojih pravno zavarovanih koristi in premoženjskih pravic. Opozarja, da je bil celotni ugotovitveni postopek pred izdajo gradbenega dovoljenja voden izrazito nepravilno ter izdana upravna odločba ni oprta na ustrezne strokovne podlage. S pozivom UE Ljubljana z dne 9. 11. 2016 je bilo investitorjevemu pooblaščencu naloženo, da si pridobi ustrezno pooblastilo za zastopanje, da dopolni vlogo za gradbeno dovoljenje z zemljiškoknjižnim predlogom in notarsko overjeno služnostno pogodbo, kasneje pa je dobil še poziv z dne 28. 11. 2016 na dopolnitev vloge in PGD projekta, ker ni vseboval zakonsko predpisanih zahtev. Obrazložitev organa ne vsebuje ustrezne obrazložitve, katere dokumente je pooblaščenec dostavil dne 14. 12. 2016, poleg pogodbe o ustanovitvi služnosti, saj iz dopolnitve z dne 10. 1. 2017 izhaja, da je ponovno predložil isto pogodbo in zemljiškoknjižni predlog. V izpodbijani odločbi manjka tudi določna opredelitev dopolnitve PGD projekta, ki ga je vlagatelj dostavil 18. 1. 2017, zato se v tem delu pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja ne da preveriti. V zvezi z navedenimi dokumenti je organ nepravilno uporabil določbo prvega odstavka 56. člena ZGO-1, ki določa, katera dokazila se štejejo kot dokazilo o pravici graditi. Tožnik v delu obstoja zakonite podlage pravice graditi, glede na obstoj služnostnih pogodb v konkretnem primeru, sodišče naproša za preverjanje zakonitosti. Ni znano, ali je izvrševanje služnosti omejeno le na del služeče nepremičnine, kar bi pomenilo, da se mora načrtovana gradnja omejiti v tem okviru. Meni, da so bili pravni posli namenjeni izigravanju tožnika ter onemogočanju zavarovanja njegovih pravic iz naslova lastninske pravice. Tožnik je solastnik parcele 232/35, ki po celotni dolžini meji na nepremičnine, ki so predmet gradbenega dovoljenja, in zatrjuje, da gre za nedopustne vplive predvidene gradnje v njegovo premoženje. Meja med parcelami 232/35 in nepremičninami, ki so predmet gradbenega dovoljenja, ni urejena. V posledici so nepravilni, zmotni in nezakoniti vsi zaključki organa glede poteka meje, odmikov od mej, katerih ni mogoče preveriti kot to določa dvajseti odstavek 24. člena OPN. Glede na določbo 20. točke 24. člena OPN, ker gre za neurejene parcelne meje, je investitor v širini 1,5 m posegel v tožnikovo nepremičnino. Organ je brez ustrezne obrazložitve nepravilno ugotovil odločilno dejstvo glede predvidene gradnje iztoka na parceli 641/2. Tožnik ne more preveriti, na kakšen način in v kakšnem obsegu je bilo opravljeno preverjanje v smislu 18. člena ZUP in ZGO-1, ob dodatnem dejstvu, da po pravilih stroke gradnja iztoka ni vključena v komunalno urejanje območja. V 7. točki obrazložitve je navedeno, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, pri tem pa organ določno ne opredeljuje objekta, kar dokazuje, da izpodbijano gradbeno dovoljenje omogoča fazno gradnjo v sklopu drugih gradenj, kar pa je v nasprotju z materialnimi določbami ZGO-1. Zatrjuje tudi kršitev določbe 3. točke 54. člena ZUP. A. je pooblastil B. d.o.o., ki pa ne more nastopati kot zakoniti pooblaščenec. Nadaljnja kršitev je v dejstvu, da je organ 18. 1. 2017 prejel spremenjeni in dopolnjeni projekt ter v nadaljevanju izdal izpodbijano odločbo, ob upoštevanju soglasij, ki pa se ne nanašajo na spremenjeni in dopolnjeni projekt. Organ bi moral preveriti skladnost PGD s soglasji ter izpolnitvijo pogojev iz soglasij. V posledici je izdano gradbeno dovoljenje v nasprotju z vlogo, sestavnimi deli vloge - PGD projekti, izjavami ter soglasji. Upravičena je uporaba 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po katerem je izpodbijano odločbo treba šteti za nično. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Stranka z interesom A. v tem postopku uvodoma ugovarja spremembi tožbe, tožnik je na pasivni strani navedel stranko z interesom. V zvezi s tožbenim očitkom, ki se nanaša na dopolnitev vloge, navaja, da je vlogo dopolnila kot je bila pozvana. Ugovor v zvezi s služnostnimi upravičenji je tožbena novota. Enako neurejene meje. Tudi ugovor v zvezi z odmikom je tožbena novota ter gradnja iztoka. Gradnja kanalizacijskih odpadnih voda z odtokom v vodotok je izdelana pod pogoji soglasodajalcev. Zaradi iztoka pa je bila sklenjena tudi pogodba o ustanovitvi služnosti. Navedba o 7. točki obrazložitve je novota, dejstvo pa je, da je gradnja predvidena v enkratni izvedbi. Dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika se protivi, ker je v celoti nepotreben, saj želi kot z vsemi tožbenimi novotami sanirati pomanjkljivo udeležbo v postopku. Neutemeljen je tudi ugovor v zvezi z zastopanjem. Kršitve v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim projektom so popolnoma nedoločne. Če bi tožnik pogledal spis, bi ugotovil, da v dopolnitvah vloge ni bilo nobenih pogojev oziroma sprememb, ki bi vplivale na projektne pogoje oziroma spremembe soglasij, kar je skladno z določbo 47. člena ZGO-1 potrdil odgovorni projektant v gradbenem načrtu ceste in odgovorni vodja projekta v vodilni mapi.

6. Tožnik je z vlogo z dne 29. 6. 2016 vložil v spis izvedensko mnenje o gradnji dovozne ceste in njenem vplivu na njegovo zemljišče in stavbo ter pripravljalno vlogo vloženo v sodnem postopku, II P 2118/2007. 7. Stranka z interesom A. v tem postopku v vlogi z dne 10. 8. 2018 ugovarja izvedbi dokaza - izvedenskemu mnenju, ker je procesno nedopusten, poleg tega pa tožbena novota. Izvedba gradnje je stvar drugih postopkov in ne vprašanje pravilnosti gradbenega dovoljenja.

8. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2018 ocenjuje kot izrazito neprimerne navedbe stranke z interesom, ki se nanašajo na izvedensko mnenje ter način dejanske izvedbe gradbenih del. V zadevi II P 2118/2017 stranka z interesom zatrjuje, da A. ni investitor in z izvedbo gradnje nima nič skupnega. Gradnja javne ceste ni potekala pod nadzorstvom in nadzorom geotehničnega strokovnjaka, na mikrolokaciji niso bile izvršene geomehanske terenske raziskave, gradnja se je izvajala deloma tudi na parceli tožnika. Gradnja ni upoštevala predvidenih odmikov. Investitor si je prisvojil del zemljišča in barjanski jarek ter s tem stavbo tožnika odrezal od bistvenih komunalnih funkcij. Gradbeno dovoljenje ne obsega posegov in del, s katerimi si je investitor prilastil del tožnikove parcele, ukinil odvodni jarek in odtujil meteorne betonske cevi in jaške. Pri izvedbi del se je porušila stabilnost njegove parcele in stanovanjskega objekta. Pri gradnji je investitor opustil izvedbo zagatnih sten, čeprav je izvedel podporni zid višine treh metrov. Dela so bila izvedena nestrokovno in v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Z videoposnetki na petih CD nosilcih izkazuje strokovno neustrezno gradnjo. Pripravil je tudi opis dogodkov v samostojnem dokumentu, sodišče pa naj vpogleda tudi v priložene fotografije.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje je odločitev organa, ki je investitorici izdal gradbeno dovoljenje. Tožnik uvodoma navaja ugovore, ki se nanašajo na odločbo organa druge stopnje. V upravnem sporu sodišče po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih pravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. V obravnavani zadevi je to prvostopni akt. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 sodišče ugovorov, ki jih tožnik naperja zoper akt, ki ni izpodbijani v tem upravnem sporu in se nanašajo na kršitve določb postopka v zvezi s standardom obrazložitve odločbe organa druge stopnje, s katerimi je ta zavrnil ugovore tožnika, zato ne bo obravnavalo.

11. Ni sporno v zadevi, da je tožnik v postopku na prvi stopnji sodeloval kot stranski udeleženec, povabljen v postopek na podlagi 43. člena ZUP. Po prvem odstavku 43. člena ZUP se ima pravico udeleževati postopka poleg stranke tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Pri koristi, ki jo v upravnem postopku lahko ščiti stranski udeleženec, gre lahko le za osebno, ne za splošno (javno korist). Upravni organ je tožnikove ugovore presojal in jih tudi obrazloženo zavrnil. 12. V izpodbijani odločbi je odgovorjeno na vsa izpostavljena vprašanja tožnika, ki jih je ta v postopku postavil in so se nanašala na območje gradnje javne ceste, glede na prostorski akt je bil presojan zahtevan odmik njegove parcele od javne ceste, v zvezi z opozorilom, da gre za poplavno območje, pa je organ v okviru določbe prvega odstavka 66. člena ZGO-1 ugotovil, da je bila izdelana: hidravlično hidrološka presoja vodnega režima, geotehnično poročilo in pridobljeno vodno soglasje DRSV. V zvezi s številnimi vprašanji, ki jih je tožnik postavil v svojih dopisih organu in so se nanašali na določila veljavnega prostorskega akta, spreminjanja njegovih določil oziroma ugotavljanje spremembe rabe in parcelacije, pa mu je organ tudi korektno pojasnil, da za sporno ni pristojen. Tožnik je v upravnem postopku sodeloval kot stranski udeleženec. Da je stranski udeleženec s svojimi ugovori v upravnem postopku lahko uspešen, je na njem, da na trditveni in dokazni ravni izkaže, da bo z odločbo upravnega organa njegov pravno zavarovani interes lahko neposredno prizadet. To pomeni, da tožnik v upravnem postopku ni mogel uspešno uveljavljati morebitnih nepravilnosti oziroma nezakonitosti, ki niso posegle v njegov pravni interes, niti z uveljavljanjem le-teh ne more biti uspešen v upravnem sporu.

13. V zvezi s v tožbi navajanimi dejstvi, ki so po presoji stranke z interesom v tem postopku - investitorice, tožbene novote, sodišče uvodoma pojasnjuje, da upoštevaje 52. člen ZUS-1, tožnik v tožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, pri čemer pa drugi stavek določbe 52. člena ZUS-1 omejuje navajanje novih dejstev in dokazov le na tista, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dejstva in dokazi se lahko nanašajo le na materialno pravno dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijani akt. 14. Tožnik z ugovorom, da izpodbijano gradbeno dovoljenje ne vsebuje ustrezne obrazložitve, kateri dokumenti so bili dostavljeni poleg pogodbe o ustanovitvi služnosti dne 4. 12. 2016 ter da obrazložitev odločbe ne vsebuje določne opredelitve v zvezi z dopolnitvijo PGD projekta, ki je bila vložena 18. 1. 2017, ne pojasni, kako bi ta nepravilnost v obrazložitvi lahko posegla v njegov pravni položaj. Kolikor gre za ugovor splošne nezakonitosti izpodbijane odločbe namreč tožnik, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, tega ne more uspešno uveljaviti. Če upravni organ ugotovi, da je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložen PGD (v dveh izvodih), v nadaljevanju presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, je vsebinsko dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom mogoče, brez posebne dodatne obrazložitve v odločbi, organ pa presoja izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru celotne predložene dokumentacije. Katera so tista soglasja soglasodajalcev, ki se ne nanašajo na spremenjen in dopolnjen projekt, pa tožnik tudi ni pojasnil. 15. Sklicevanje na služnostne pogodbe je tožbena novota, tožnik pa tudi ne navaja kako naj bi služnostne pogodbe posegale v njegov pravni položaj kot lastnika parcele 232/35 k.o. ..., ki ni obremenjena s služnostjo, torej ni bil stranka pravnih poslov (torej kako so sporni pravni posli, na katere se sklicuje, namenjeni izigravanju tožnika ter onemogočanju slednjega pri zavarovanju pravic iz naslova lastninske pravice).

16. Sodišče ugotavlja, da je v upravnem postopku tožnik postavil ugovor „poslovno netransparentnega poslovanja zaradi ureditve mej med parcelama 232/35 in 234“, za katero je zatrjeval lastninsko pravico. Slednji ugovor je bil v postopku zavrnjen, tožnik pa ga v tožbi ne ponavlja. Kolikor tožnik v zvezi s tožbenim ugovorom neurejene meje med svojo parcelo in bodočo cesto zatrjuje, da se gradnja ne bi smela začeti oziroma gradbeno dovoljenje izdati pred ureditvijo meja, sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da je sestavni del vloge za izdajo geodetski načrt št. 188/2016 z dne 24. 5. 2016 (glej točko 6 točke I gradbenega dovoljenja). Če pa bo po izdaji gradbenega dovoljenja odločba geodetskega organa (ali sodna odločba) posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev zoper izdano gradbeno dovoljenje, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja. V zvezi z zatrjevanimi nedopustnimi vplivi nameravane gradnje, v povezavi z neurejeno mejo, pa je tožnik v celoti nejasen, kateri so ti nedopustni vplivi, ki jih bi moral organ v zvezi z gradnjo ceste upoštevati, pa jih ni.

17. V zvezi z ugovorom odmika so v obravnavani zadevi v celoti spoštovane določbe OPN. Kolikor pa tožnik navaja, da je gradnja v širini 1,5 m posegla v njemu solastno nepremičnino, pa mu je pojasniti, da nepravilnosti pri izvedbi gradnje niso stvar presoje pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja.

18. Tožnik je v celoti nejasen v zvezi z ugovorom predvidene gradnje iztoka na parceli 641/2 k.o. ... Kako predvidena gradnja iztoka posega v njegov pravni položaj, ni pojasnil. Kolikor pa gre za ugovor, ki ga je v upravnem postopku oblikoval v zvezi z dvigom podtalnice, mu je že prvostopni organ pojasnil, da ker gre za poplavno območje, je v zvezi z obveznostjo iz 66. člena ZGO-1 presojal hidravlično hidrološko presojo vodnega režima, geotehnično poročilo in vodno soglasje. Kolikor pa ugovor ni v zvezi z navedenim, ga sodišče šteje za tožbeno novoto, pa tudi ugovor, ki se ne nanaša na tožnikov pravni položaj, vsaj pojasnil ga ni v tej smeri. Enako je z ugovorom v zvezi s 7. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.

19. Neutemeljen je ugovor kršitve določbe tretjega odstavka 54. člena ZUP. Tožnik je spregledal, da je stranka z interesom za vodenje upravnega postopka, poleg že podanega pooblastila projektantu, podala tudi pooblastilo odvetniku.

20. Tožnik ni predlagal, da sodišče razpiše glavno obravnavo. Sodišče razpiše glavno obravnavo za izvedbo dokazov. Tožnik je v tožbi predlagal izvedbo dokazov, ki so bili del dejanskega stanja, ki ga je organ upošteval pri izdaji izpodbijane odločbe oziroma je predlagal kot dokaz uporabljeno pravno podlago (OPN), kar je (oz. jih je) sodišče presojalo v okviru pravilnosti in zakonitosti odločbe. Razen dokaznega predloga za zaslišanje tožnika, ki pa je tožbena novota, saj svojega zaslišanja tožnik v upravnem postopku ni predlagal. Sodišče ugotavlja, da dokazni predlog tudi ni substanciran, poleg tega pa tožnik ni obrazložil, zakaj dokaza z zaslišanjem ni predlagal že v postopku izdaje akta, da bi ga sodišče presojalo kot dopustno postavljenega glede na 52. člen ZUS-1. Dokazni predlogi, ki jih je tožnik predlagal s pripravljalnimi spisi, pa so predlagani prepozno, po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe. Dodaten razlog, zakaj jih sodišče ne more upoštevati, je pojasnilo že v uvodu svoje obrazložitve. Glede na navedeno je sodišče odločilo na seji.

21. Sodišče je tožbo obravnavalo po vsebini in ni upoštevalo procesnega ugovora stranke z interesom v tem postopku - investitorice, ki je zaradi nepravilne označbe tožene stranke predlagala zavrženje tožbe, saj je tožnik po pozivu sodišča tožbo popravil in navedel pravilno toženo stranko. Sodišče pa je investitorico že ob vročitvi tožbe obravnavalo kot stranko z interesom.

22. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

23. Odločitev o stroških postopka, ki jih je uveljavljal tožnik, temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stroške stranke z interesom pa je sodišče zavrnilo, ker je presodilo, da niso bili potrebni, v smislu prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku.