Jedro

Glede na tožbo je prvo sodišče zaključilo, da pritožniki ne zahtevajo ugotovitve obstoja njihove lastninske pravice, ampak lastninske pravice njihovih pravnih prednikov, zato je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Tak zaključek prvega sodišča pa ni pravilen. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, torej pravni naslednik vstopi oziroma ima enake pravice kot njegov pravni prednik. Prav zato pa je v tem primeru mogoče uporabiti določilo 79. člena ZZK-1 in zaznambo spora dovoliti.

Izrek

Pritožbi se ugodi tako, da se predlog za zaznambo spora na podlagi tožbe zaradi ugotovitve zapuščine vložene pri Okrajnem sodišču v Novem mestu dne 21.9.2010 pod opr. št. P 348/2010 in sicer pri nepremičninah parc. št. 68/4 in 68/15, vpisane v vložni št. 987 k.o. G. last G. K., U. do celote, v korist K. K. in M. K., oba S., dovoli.

Odreja se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog za zaznambo spora pri nepremičninah, parc. št. 68/4 in 68/15, vložna št. 987 k.o. G., zavrnilo.

Zoper sklep so se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožili predlagatelji. Navajajo, da so kot dediči postali solastniki nepremičnin, pri katerih predlagajo zaznambo spora z dnem smrti pokojnih M. in K. K.. Prednika predlagateljev pa sta lastninsko pravico na navedenih nepremičninah pridobila na podlagi priposestvovanja. Svoj pravni interes lahko zavarujejo le tako, da spor zaznamuje tako, da bo morebitni novi pridobitelj seznanjen z vloženo tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice na podlagi tožbe vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnji čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način ali da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način. Pritožniki so kot dediči torej pravni nasledniki pokojnih M. in K. K. iz S.,vložili tožbo, v kateri trdijo, da sta pokojnica in njen tudi pokojni mož K. sporni nepremičnini, parc. št. 68/4 in 68/15 k.o. G., priposestvovala. Glede na takšno stanje (tožbo) pa je prvo sodišče zaključilo, da pritožniki ne zahtevajo ugotovitve obstoja njihove lastninske pravice, ampak lastninske pravice njihovih pravnih prednikov, zato je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Tak zaključek prvega sodišča pa ni pravilen. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, torej pravni naslednik vstopi oziroma ima enake pravice kot njegov pravni prednik. Prav zato pa je v tem primeru mogoče uporabiti določilo 79. člena ZZK-1 in zaznambo spora dovoliti.

Zato je pritožbeno sodišče, iz razloga nepravilne uporabe zgoraj omenjene materialnopravne določbe 79. člena ZZK-1, ugodilo pritožbi, prvostopni sklep pa spremenilo tako, da je dovolilo zaznambo spora ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (4. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).