Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zahteva za opravo obravnave mora biti, če pokojnik zapusti samo premično premoženje, izrecna, saj je postopek v tem primeru v dispoziciji strank.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zapuščinska obravnava v tej zadevi ne opravi.
2. V. K. je vložila laično pritožbo brez zakonsko opredeljenih pritožbenih razlogov. Navaja, da je iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče sploh ni obravnavalo kot zakonito dedinjo po pok. sestri, iz sklepa izhaja, da je zakonita dedinja samo V. Š.. Sodišču očita, da ni enakopravno obravnavalo dedinj. Kot zakonita dedinja zahteva od sodišča podatek, kdo je Centru za socialno delo in nekaterim nepooblaščenim osebam dovolil, da lahko na banki prosto raziskujejo finančno stanje in poslovanje v času še živeče in tudi po smrti pok. sestre. Ona te pravice ni imela. Bančni računi so tajni. Od sodišča zahteva tudi kopijo pooblastila o vzroku zastopanja opravilno in mobilno sposobne dedinje V. Š. s strani osebe, ki ni upravičena do dedovanja in ni odvetnik ter nima opravljenega pravniškega državnega izpita.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zaključku izpodbijanega sklepa, da ni premoženja, ki bi sodilo v zapuščino po pokojni, razen morebitnih denarnih terjatev, pritožba ne nasprotuje. Če pa je pokojnik zapustil samo premično premoženje, kar je denar oziroma denarne terjatve, pa nobeden od tistih, ki so upravičeno dedovati, ne zahteva obravnave, zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi – drugi odstavek 203. člena Zakona o dedovanju (ZD). Nihče od tistih, ki bi bili upravičeni dedovati po T. H., to so njeni še živeči bratje in sestre ter potomci tistih bratov in sester, ki so umrli pred njo, pa ni zahteval, naj sodišče opravi obravnavo. Tudi v pritožbi take zahteve ni. Zahteva za opravo obravnave mora biti, če pokojnik zapusti samo premično premoženje, izrecna, saj je postopek v tem primeru v dispoziciji strank (prim. dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 139 in 140; smiselno tudi sklep VSL II Cp 224/95). Zato je odločitev sodišča, da zapuščinske obravnave po pok. T. H. ne opravi, pravilna.
5. Ker dedovanje po pok. T. H. ni nastopilo, sodišče tudi ni ugotavljalo, kdo so dediči po njej. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je zakonita dedinja samo V. Š., saj sodišče dedičev sploh ugotavljalo ni. Navedlo je, da je le V. Š. (po pooblaščenki) navedla terjatve, ki pa so očitno sporne in gre za terjatve napram M. K., ki ni dedič, zato bodo morali dediči morebitne zahtevke uveljavljati v pravdnem postopku. Vsi, ki bi prišli v poštev kot dediči (še živeči bratje in sestre pokojne ter potomci tistih bratov in sester pokojne, ki so umrli pred njo), torej tudi pritožnica, ki je sestra pokojne, bodo lahko pravice, ki jim gredo kot dedičem, na podlagi določila 4. člena 203. člena ZD uveljavljali v pravdi.
6. V. Š. je dala pisno pooblastilo svoji hčeri M. T. za zastopanje v postopku. Pooblastilo se nahaja v prilogi A2 spisa in si ga lahko pritožnica pogleda, saj ima pravico vpogleda v spis. Za zastopanje pred okrajnim sodiščem se lahko skladno z določili 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se subsidiarno uporablja v zapuščinskem postopku (163. člen ZD), pooblasti vsak, ki je poslovno sposoben, ne le odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
7. Kdo in komu je dovolil, da je lahko na banki pridobili podatke o stanju na računu T. H., ni stvar tega postopka; sodišču to ni znano.
8. Pritožbeno sodišče še pripominja, da ker sodišče ni ugotavljalo kdo so dediči po pokojni, glede nečakinje I. Ž., ki živi v tujini na neznanem naslovu, ne pride v poštev določba tretjega odstavka 206. člena ZD.
9. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene procesne kršitve, taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, prvo sodišče ni zagrešilo. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).