Jedro

Zgolj napaka v eni izmed črk imena ob siceršnjih ostalih pravilnih podatkih, tako o stalnem prebivališču kot tudi EMŠO in pravilnem priimku, ne sme predstavljati težave z nedvoumno identifikacijo dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep je upnik po svojih pooblaščencih vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, (ZIZ). Navaja, da je sledil pozivnemu sklepu ter pravilno navedel dolžnico kot „I. N., ..., EMŠO: 000“. Pri tem se sklicuje na dopis Upravne enotes, ki je za dolžnico posredovala prav take podatke. Sklicuje se tudi na drugačno sodno prakso. Sodišče je nepravilno odločilo, saj je upnik zaupal v podatke, ki jih je pridobil z CRP. Poleg tega pa je dolžnico ustrezno identificiral v skladu s 16. a členom ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi drugega odstavka 41. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 16.a člena ZIZ mora biti dolžnik, ki je fizična oseba, v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine naveden z osebnim imenom in naslovom prebivališča (1. točka prvega odstavka 16. a člena ZIZ) ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drugim istim povezovalnim znakom (kot npr. številka zdravstvenega zavarovanja) ali drugim ustreznim identifikacijskim podatkom (kot npr. številka potnega lista; primerjaj 2. točko prvega odstavka 16. a člena ZIZ).

5. Upnik je že v predlogu za izvršbo označil dolžnico z imenom in priimkom ter s stalnim prebivališčem ter tudi EMŠO. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da na podlagi teh podatkov dolžnice ne more nedvoumno identificirati, je s sklepom z dne 21.8.2015 upnika pozvalo na popolno opredelitev dolžnice tako, da bo dolžnico mogoče identificirati, ker se EMŠO, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, ne ujema z imenom dolžnice I. N. Upnik je v roku odgovoril na poziv sodišča ter ponovno podal enake podatke kot v predlogu za izvršbo, pri tem pa se je skliceval na odgovor Upravne enotes z dne 3.6.2015, kjer je dolžnica zapisana kot N. I., EMŠO: 000. Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo, ker je štelo, da na podlagi navedenih podatkov dolžnice ni mogoče nedvoumno identificirati.

6. Res je splošno izhodišče, da morajo biti v predlogu navedeni podatki o dolžniku med seboj skladni in ustrezni opisu osebe v centralnem registru prebivalstva (CRP). Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče izdati, predvsem zaradi dejstva, da ima sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi poizvedovalno dolžnost v okviru ugotavljanja podatkov o dolžnikovem premoženju (4. člen, četrti in peti odstavek 45. člena in tretji odstavek 34. člena ZIZ), za kar pa se morajo osebni podatki dolžnika v celoti ujemati. Vendar je v konkretnem primeru upnik zgrešil le napako v eni izmed črk imena namesto I.-a je zapisal I.-ka. Ob sicerjšnjih ostalih pravilnih podatkih, tako o stalnem prebivališču kot tudi EMŠO in pravilnem priimku zgolj napaka v eni črki imena ne sme predstavljati težave z identifikacijo. Višje sodišče je namreč samo vpogledalo v CRP in ugotovilo le napako pri oznaki imena in sicer namesto Ivanka bi moralo biti pravilno zapisano Ivana. Ostali identifikacijski podatki se ujemajo. Ne glede na to, da je torej upnik poslal napačne podatke v zvezi z imenom dolžnice, je potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je dolžnico mogoče identificirati. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

7. Glede na to, da je krivda za napačno oznako dolžnice na strani upnika, je prav, da sam krije stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za stroške potrebne za izvršilni postopek, ki bi jih povzročil dolžnik (primerjaj 156. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).