Jedro

Po utrjenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča aktivni družbeniki družbe, ki je bila izbrisana na podlagi 441. člena ZFPPIPP, niso njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak odgovarjajo le za neplačane obveznosti družbe do upnika. Le v tem primeru gre za odpravljivo pomanjkljivost tožbe, ko mora sodišče prekiniti postopek, prekinjeni postopek pa se nadaljuje ob izpolnjenosti predpostavk za odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe. Aktivni družbeniki so odgovorni le za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, niso pa po izbrisu družbe družbe upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem. ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se v primeru kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe nad tem premoženjem izvede stečajni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bil postopek zoper prvotoženca prekinjen od dne 22. 6. 2011, in odločilo, da se tožba zoper prvotoženca zavrže. 2. Tožnika v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Trdita, da je odločitev o prekinitvi postopka pravilna, postopek pa bi se moral nadaljevati potem, ko bi sodišče povabilo stečajnega upravitelja, da prevzame postopek. Prvotoženec je bil izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije, vendar je bil nad premoženjem izbrisane pravne osebe uveden stečajni postopek, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. St 1986/2012. Razlog za prekinitev postopka zato ni izbris iz sodnega registra, ampak uvedba stečajnega postopka. Glede na to ni pomembno, da obveznost iz te pravde ni prešla na prvotoženčevega ustanovitelja.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po utrjenem stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča aktivni družbeniki družbe, ki je bila izbrisana na podlagi 441. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), niso njeni univerzalni pravni nasledniki, ampak odgovarjajo le za neplačane obveznosti družbe do upnika. Le v tem primeru gre za odpravljivo pomanjkljivost tožbe, ko mora sodišče prekiniti postopek, prekinjeni postopek pa se nadaljuje ob izpolnjenosti predpostavk za odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti izbrisane družbe (1). Aktivni družbeniki so odgovorni le za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, niso pa po izbrisu družbe družbe upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem. ZFPPIPP namreč izrecno določa, da se v primeru kasneje najdenega premoženja izbrisane družbe nad tem premoženjem izvede stečajni postopek (peti odstavek 443. člena).

6. Glede na to, da tožnika zoper prvotoženca uveljavljata nedenarni zahtevek (prvotoženec je po tožbenih navedbah prvi v zaporedju več oseb, v korist katerega je bila izvedena vknjižba prenosa lastninske pravice glede določene nepremičnine, katerih neveljavnost uveljavljata s tožbo) in da je bil prvotoženec med postopkom (22. 6. 2011) izbrisan iz sodnega registra, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da je tožba v tem delu vložena zoper neobstoječo osebo, da gre za neodpravljivo pomanjkljivost in da je tožba posledično nedovoljena.

7. Pravilno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da na presojo o (ne)dovoljenosti tožbe ne vpliva dejstvo, da je bil zoper naknadno premoženje izbrisane družbe uveden stečajni postopek. Kot izhaja že iz zgoraj navedenega, se stečajni postopek uvede nad kasneje najdenim premoženjem. Pooblastilo stečajnega upravitelja za zastopanje je v zakonu dano le za stečajni postopek glede tega premoženja (2), zakon pa ne daje podlage za sklep, da je s tem družba, ki je s predhodno izvedenim izbrisom iz sodnega registra prenehala obstajati, "oživela".

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bil z vidika ustavne pravice do sodnega varstva nesprejemljiv položaj, v katerem tožnik zaradi prenehanja obstoja pravne osebe ne bi več mogel doseči sodnega varstva svoje lastninske pravice. Opisano zakonsko ureditev, po kateri vložitev tožbe zoper izbrisano pravno osebo ni več dovoljena, o upravičenjih do njenega morebitnega kasneje najdenega premoženja pa se odloča v okviru stečajnega postopka, bo zato treba upoštevati pri odločanju o obstoju pasivne legitimacije v obravnavani izbrisni tožbi. Če bo tožnik uspel dokazati predpostavke za izbrisno tožbo v razmerju do oseb, ki so sporno nepremičnino pridobile od prvotoženca, bo s tem pridobil legitimacijo za vložitev predloga za uvedbo stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisanega prvotoženca (1. točka tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP).

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga tožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Tako npr. sklepa VS RS III Ips 51/2011 in III Ips 67/2011, oba z dne 23. 5. 2014, in tam navedene starejše odločitve Vrhovnega sodišča. (2) Tako tudi Vodopivec, Procesni položaj upravitelja pri razpolaganju z (nevknjiženo) nepremičnino, Podjetje in delo, 5/2013, str. 751 in nasl.