Jedro

Pravna opredelitev vozila kot kolesa s pomožnim motorjem ali kolesa z motorjem je odvisna od maksimalne hitrosti storilčevega vozila.

Izrek

Izpodbijana sodba in plačilni nalog se razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Domžale je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilcu J.S. zaradi prekrška po petem odstavku 84. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in prekrška po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 naložil plačilo enotne globe v višini 620,00 EUR. Okrajno sodišče v Domžalah je z uvodoma navedeno sodbo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo zgoraj navedeni plačilni nalog, storilcu pa naložilo še plačilo sodne takse.

2. Zoper omenjeno sodbo in plačilni nalog je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določb 33. točke 23. člena, petega odstavka 84. člena in petega odstavka 190. člena ZVCP-1, vse na način iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovni državni tožilec Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi o prekršku spremeni tako, da postopek o prekršku zoper storilca ustavi, ker njegovo ravnanje nima znakov prekrškov po petem odstavku 84. člena ZVCP-1 in petem odstavku 190. člena ZVCP-1. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki je izjavil, da se strinja z zahtevo ter zahteva povračilo “vseh denarnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s tem kazenskim postopkom“.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da je sodišče spregledalo, da gre v obravnavanem primeru za kolo s pomožnim motorjem iz 48. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 in ne za kolo z motorjem iz 33. točke prvega odstavka tega člena. V potrdilu o skladnosti za vozilo homologiranega tipa, ki je bilo priloženo zahtevi za sodno varstvo in v katero je sodišče tudi vpogledalo, za vozilo, ki ga je vozil storilec, ni navedena kot najvišja hitrost 45 km/h kot trdi sodišče v razlogih sodbe, temveč gre za vozilo, katerega najvišja hitrost je 25 km/h. Zato ne gre za kolo z motorjem iz 33. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1, ampak za kolo s pomožnim motorjem po 48. točki prvega odstavka 23. člena ZVCP-1. Za takšno vozilo zakon ne predpisuje, da mora biti registrirano in označeno z registrskimi tablicami, vozniku pa za vožnjo takšnega vozila ni potrebno uporabljati zaščitne motoristične čelade. Po stališču vložnika je potrebno šteti, da je sodišče naredilo napako, ko je storilca spoznalo za odgovornega za očitana prekrška, čeprav je razpolagalo z vsemi listinami, iz katerih je razvidno, da storilec ni vozil kolesa z motorjem, ampak kolo s pomožnim motorjem, za katerega ni potrebna registracija, prav tako ni obvezna uporaba homologirane motoristične čelade.

5. Po določbi prvega odstavka 84. člena ZVCP-1 mora voznik in potnik na kolesu z motorjem, motornem kolesu, trikolesu, lahkem štirikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado. Voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju s citirano določbo, se po petem odstavku 84. člena ZVCP-1 kaznuje z globo 120 eurov. Motorna in priklopna vozila smejo biti v cestnem prometu, če so registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo in če so označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev (prvi odstavek 190. člena ZVCP-1). Za voznika, ki ravna v nasprotju s to določbo, je v petem odstavku 190. člena ZVCP-1 predpisana globa 500 eurov.

6. Za odločitev v obravnavani zadevi, ali je storilec s svojim ravnanjem izpolnil znake očitanih prekrškov, predstavlja odločilno dejstvo, ali je vozilo, ki ga je vozil, motorno vozilo oziroma kolo z motorjem. Motorno vozilo je vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem (26. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), kolo z motorjem pa je motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h (33. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1).

7. Policist Policijske postaje Domžale je pri kontroli prometa ugotovil, da je storilec vozil neregistrirano kolo z motorjem, saj na vozilu ni imel nameščenih veljavnih registrskih tablic, prav tako med vožnjo ni uporabljal homologirane zaščitne čelade. Sodišče pa je na podlagi vpogleda v fotografijo obravnavanega motornega kolesa, v podatke o vozilu in v potrdilo o skladnosti za vozilo homologiranega tipa ugotovilo, da je storilec vozil kolo z motorjem, pri katerem se razvije maksimalna hitrost do 45 km/h, prostornina pa znaša 49,9 ccm. Na podlagi take ugotovitve je sodišče zaključilo, da je storilec vozil kolo z motorjem, ter ga spoznalo za odgovornega za očitana prekrška. Trditev vrhovnega državnega tožilca, da storilčevo ravnanje nima znakov očitanih prekrškov, ker je vozil kolo s pomožnim motorjem, katerega maksimalna hitrost znaša 25 km/h, glede na zgornji ugotovitvi prekrškovnega organa in sodišča ni pravilna, saj temelji na (drugačnem) dejanskem stanju, razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

8. Vendar pa (kot opozarja tudi vrhovni državni tožilec), iz potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa SA 3445142, ki je bilo priloženo zahtevi za sodno varstvo in v katerega je sodišče tudi vpogledalo, izhaja, da najvišja hitrost vozila, ki je enakega tipa kot vozilo, ki ga je vozil storilec (znamka SYM, komercialna oznaka vozila pa Orbit 25), znaša 25 km/h, delovna prostornina motorja pa je 49,5 ccm. Vozilo s takšnimi lastnostmi je mogoče opredeliti le kot kolo s pomožnim motorjem po določbi 48. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1, po kateri je kolo s pomožnim motorjem enosedno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h, in ne kot kolo z motorjem. Če Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavi. Ob upoštevanju navedenega potrdila o skladnosti za vozilo homologiranega tipa obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijane sodbe in plačilnega naloga glede maksimalne hitrosti storilčevega vozila, od katere je odvisna pravna opredelitev vozila kot kolesa s pomožnim motorjem ali kolesa z motorjem.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in plačilni nalog razveljavilo (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo Policijski postaji Domžale v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo prekrškovni organ ugotovil, kolikšna je bila v času storitve očitanih prekrškov dejanska najvišja hitrost vozila, ki ga je vozil J.S., in o zadevi ponovno odločil.