Jedro

Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP),tožena stranka v reviziji neutemeljeno očita tožeči stranki, da je vozila s premajhno skrbnostjo, zlasti pa je neutemeljen očitek, da je v premajhni meri upoštevala specifiko lokalnih razmer, geografsko lego ceste in letni čas (mesec december), v katerem je do škodnega dogodka prišlo. Kot sta materialno pravo pravilno presodili nižji sodišči, bi morala biti na te okoliščine posebej pozorna v resnici drugotožena stranka (2. odstavek 18. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki bi morala pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka, svoje storitve pa bi morala opravljati skrbno in redno (184. člen ZOR). Da drugotožena stranka ni ravnala tako, dokazuje že v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejstvo, da je na poledeneli cesti istega dne na istem mestu zletelo s ceste kar troje vozil.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki 109.300 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti 32.492 SIT stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo prvotožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožena stranka Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, OE K. (v nadaljevanju tožena stranka) in v reviziji uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zmoten je zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je za škodni dogodek z dne 24.12.1989 odgovorna drugotožena stranka. Cestno podjetje je kritičnega dne cesto kontroliralo in ugotovilo, da je bila cesta suha in normalno prevozna. Ravnalo je tedaj s potrebno skrbnostjo. Poledica, ki je res bila v času škodnega dogodka, je nastala po kontrolnem pregledu, trajala pa je le določen čas. Tožnici so bile lokalne razmere, ki so specifične, znane. Zato bi morala voziti s povečano skrbnostjo, da bo zaradi posebne geografske lege na cesti lahko poledica, pa bi morala pričakovati. Ker tožnica glede na pričakovane in predvidljive razmere na cesti ni vozila z zadostno previdnostjo, je nastala škoda izključna posledica njenega, vremenskim razmeram neprilagojenega, načina vožnje. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo ne more izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP), tožena stranka v reviziji neutemeljeno očita tožeči stranki, da je vozila s premajhno skrbnostjo, zlasti pa je neutemeljen očitek, da je v premajhni meri upoštevala specifiko lokalnih razmer, geografsko lego ceste in letni čas (mesec december), v katerem je do škodnega dogodka prišlo. Kot sta materialno pravo pravilno presodili nižji sodišči, bi morala biti na te okoliščine posebej pozorna v resnici drugotožena stranka (2. odstavek 18. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki bi morala pri opravljanju svoje dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka, svoje storitve pa bi morala opravljati skrbno in redno (184. člen ZOR). Da drugotožena stranka ni ravnala tako, dokazuje že v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejstvo, da je na poledeneli cesti istega dne na istem mestu zletelo s ceste kar troje vozil. V reviziji uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).