Jedro

Komanditna družba lahko obstoja samo, če ima vsaj enega komplementarja.

Pri odločanju o zahtevku za vpis v sodni register je potrebno izhajati iz stanja, kakršno izhaja iz sodnega registra. Zato je sodišče, potem, ko je ugotovilo, da zahtevek za vpis preoblikovanja ni utemeljen, zavrnilo tudi zahtevek za ostale vpise, ker so odvisni od prvega.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Predlagateljev predlog za vpis spremembe ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev, spremembe statusa družbe iz komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo in spremembe firme ter sedeža je sodišče prve stopnje zavrnilo. Menilo je, da bi morali pogodbo o preoblikovanju podpisati vsaj vsi komanditisti, če naj bi komplementar izstopil. Tega pa niso storili. Komanditistov je bilo 154, novo pogodbo pa je podpisalo samo 56 družbenikov, pa še od teh jih je nekaj, ki na novo vstopajo v družbo. Preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo na takšen način ni možno tudi zato ne, ker naj bi se z vstopom novih družbenikov razmerja med njimi spremenila.

Pritožbo predlagatelja je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Menilo je, da bi morala pri sklepanju o preoblikovanju komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo sodelovati vsaj večina komanditistov prvotne komanditne družbe. To pa ni.

Zoper oba sklepa vlaga Javni tožilec Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava - 45. člena ter 1. odst 46. člena zakona o postopku za vpis v sodni register, oba v zvezi s 32., 33. in 34. členom istega zakona, 16. člena in 59. člena uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v sodni register ter 184. člena zakona o podjetjih. Sodišču predlaga, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da zahtevku za vpis v sodni register ugodi, podrejeno pa naj ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Udeleženci v postopku na zahtevo za varstvo zakonitosti niso odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po 113. členu ZPod komanditna družba ob smrti ali prenehanju dela enega ali več komplementarjev nadaljuje delo. Ker lahko komanditna družba obstoja samo če ima vsaj enega komplementarja (primerjaj: 109. člen ZPod), lahko nadaljuje delo v situaciji iz 113. člena ZPod samo, če ostane vsaj še en komplementar. Če tega ni več, je potrebno preoblikovanje v kakšno drugo družbo ali likvidacija. Komanditna družba brez komplementarja namreč ne more obstojati. Drugačnega stališča tudi 6. odst. IX. točke pogodbe o ustanovitvi komanditne družbe ne omogoča. Komanditna družba je osebna družba. Z njenim preoblikovanjem v družbo z omejeno odgovornostjo bi se zato morali strinjati vsi njeni člani. Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo pa precejšen del članov komanditne družbe ni podpisal, jo je pa podpisalo določeno število novih družbenikov, ki niso bili člani komanditne družbe. Na takšen način preoblikovanje obstoječe komanditne družbe ni možno, dodatno še zato ne, ker bi v novi družbi prišlo zaradi različnih kapitalskih vložkov do drugačnih pravnih razmerij med družbeniki, ne da bi se vsi družbeniki s tem strinjali. Za družbenike, ki so sklenili pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo pa seveda ni izključena možnost vpisa ustanovitve takšne družbe (ne pa preoblikovanja obstoječe komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo), če so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Glede na zgoraj povedano pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo ni pravna podlaga za vpis spremembe ustanoviteljev in ustanoviteljskih deležev. Tudi je ni mogoče opredeliti kot listino, ki bi izkazovala sprejem novih članov v obstoječo komanditno družbo oziroma kot listino, ki bi izkazovala prenehanje družabništva (IX. točka pogodbe o ustanovitvi komanditne družbe) za posamezne družabnike komanditne družbe na podlagi odpovedi, oziroma njihovo izključitev. Zato je bilo treba pri odločanju o zahtevku za vpis v sodni register izhajati iz stanja, kakršno je izhajalo iz sodnega registra - 154 komanditistov z enakimi vlogami (2. odst. 186. člena ZPod).

Predlagatelj je predlagal spremembo več vpisov, vse z vidika spremembe statusa komanditne družbe, to je njenega preoblikovanja v družbo z omejeno odgovornostjo. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno potem, ko sta ugotovili, da zahtevek za vpis preoblikovanja ni utemeljen, zavrnili tudi zahtevke za ostale vpise. Takšno odločitev utemeljuje načelo hkratnosti vpisov, uzakonjeno v 1. odst. 46. člena zakona o postopku za vpis v sodni register (Ur. list SFRJ štev. 13/83 in 17/90). Uporaba določbe 2. odst. 46. člena omenjenega zakona bi prišla v poštev samo takrat, če posamezne predlagane spremembe ne bi bile odvisne od vpisa spremembe statusa predlagatelja.

Sodišči prve in druge stopnje zakonskih določb, katerih kršitev uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti, glede na zgoraj povedano, nista kršili. Zato je to sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odst. 408. člena ZPP v zvezi s 393. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.