Jedro

Priglasiteljica ne samo ni izkazala, da za priglašeno terjatev nima izvršilnega naslova, temveč ni izkazala niti, da je sploh imetnica pravice iz papirja. To pa pomeni, da ni izkazala, da ima sploh pravico biti poplačana iz kupnine za nepremičnino, oz. da je upnica zemljiškega dolga. Vse, kar je izkazala, je, da ima pravico do papirja, do posesti zemljiškega pisma, iz kakršnegakoli razloga že. Kot taka pa procesno in stvarno niti ni oseba, ki ima po citiranih določilih in po prvem odstavku 201. člena ZIZ pravico biti poplačana oziroma takšne pravice sploh ne izkazuje, zato ne gre za osebo, zoper katero bi bila sploh potrebna tožba na izpodbijanje terjatve.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep z dne 15. 1. 2026 se zavrne in se sklep v izpodbijani V. točki izreka potrdi.

Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo priglasiteljice terjatve.

II.Pritožba zoper sklep z dne 11. 3. 2026 se zavrže.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 15. 1. 2026

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Predlog upnika I 1033/2023 za povrnitev izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 23. 5. 2025 (r. št. 131 spisa), se zavrne.

II. Predlog upnika I 1033/2023 za povrnitev stroškov izjasnitve o priglašeni terjatvi z dne 2. 12. 2025 (r. št. 167 spisa) se zavrne.

III. Terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet z nepremičninami v višini 2.371,57 EUR se poplača kot prednostna terjatev z vrstnim redom po 2. točki 1. odst. 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, UL RS št. 51/98 in nasl.).

IV. Iz zneska kupnine v višini 120.950,00 EUR, pridobljene s prodajo ene polovice nepremičnin ID znak parcela 5/1 in 5/7, se poravnajo terjatve po naslednjem vrstnem redu in v naslednji višini:

- terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet z nepremičninami v znesku 2.371,57 EUR,

- terjatev hipotekarnega upnika Banke A. v znesku 6.914,85 EUR,

- terjatev upnika I 1033/2023 (zakonite zamudne obresti in del glavnice) v skupnem znesku 111.663,58 EUR.

V. Priglašena terjatev B. B. z dne 19. 11. 2025 iz naslova zemljiškega dolga v višini 361.500,00 EUR se ne prizna oz. se zavrne.

VI. Izvršba s prodajo nepremičnin ID znak parcela 5/1 in 5/7 v deležu do ene polovice za poplačilo upnikov se ustavi."

2.Zoper V. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje priglasiteljica terjatve B. B. Navaja, da je pred razdelitvenim narokom priglasila svojo terjatev, ki jo ima kot imetnica Zemljiškega pisma št. 1/2014 z dne 20. 2. 2014 iz naslova zemljiškega dolga, ustanovljenega na podlagi Notarskega zapisa opr. št. SV 388/13 z dne 15. 7. 2013, v skupni višini 361.500,00 EUR. Poplačila omenjene terjatve do današnjega dne ni prejela v nobenem delu. Priložila je izvirnik Zemljiškega pisma št. 1/2014 z dne 20. 2. 2014 za vrednost 361.500,00 EUR ter notarski zapis SV 388/13 z dne 15. 7. 2013, ki je bil podlaga za izstavitev zemljiškega pisma. Zemljiški dolg je bil veljavno ustanovljen in vpisan v zemljiško knjigo v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ter je predstavljal ločitveno pravico na zgoraj navedenih solastnih deležih nepremičnin ID znak parcela 5/1 in parcela 5/7. V skladu s pravili razdelitve kupnine ima tako zakonita imetnica zemljiškega pisma oziroma upnica, zavarovana

z zemljiškim dolgom, pravico do poplačila pred ostalimi upniki, česar pa sodišče v sklepu I 1033/2023 z dne 15. 1. 2026 ni upoštevalo. Okrajno sodišče v Ljubljani njene priglašene terjatve nepravilno in nezakonito ni priznalo oziroma jo je zavrnilo, ker naj predloženo zemljiško pismo ne bi vsebovalo indosamenta in naj bi tako manjkal dokaz o prenosu terjatve. Navedeno ne drži in je odločitev sodišča napačna. Prenos terjatve je izkazan že s samim dejanskim prenosom zemljiškega pisma, s katerim je v trenutku priglasitve terjatve nedvomno in nesporno razpolagala. Pravico namreč pridobi imetnik že na podlagi tradicije in jo izkazuje s svojo posestjo zemljiškega pisma. 197. člen SPZ določa, da se zemljiški dolg prenaša skupaj

z zemljiškim pismom, ki je skladno z 2. odstavkom 199. člena SPZ izvršilni naslov. Vloga upnice z dne 2. 12. 2025, na katero se v obrazložitvi opira Okrajno sodišče v Ljubljani, je vsebovala zgolj navedbe glede pravnih vprašanj, zato njen odgovor nanjo ni bil potreben. Sodišče je namreč tisto, ki mora poznati pravo. Okoliščina, da na vlogo upnice z dne 2. 12. 2025 ni odgovorila, tako ne spreminja dejstva, da je s posestjo zemljiškega pisma pridobila vse pravice iz njega. Sodišče je tudi nepravilno in nezakonito zavrnilo njeno priglašeno terjatev, brez da bi pred tem upnico skladno z določbo 202. člena ZIZ napotilo na pravdo. Prav tako se zakonitost prenosa terjatve lahko dokazuje tudi na drug način, ne le z indosamentom, kot je nepravilno odločilo sodišče. Ker je vprašanje zakonitosti prenosa terjatve in posledične upravičenosti do poplačila med strankama sporno, bi moralo sodišče upnico, ki je terjatvi nasprotovala, napotiti na pravdo, pa tega nepravilno ni storilo.

Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni priznalo priglašene terjatve priglasiteljice na podlagi zemljiškega pisma z obrazložitvijo, da je upravičenje do poplačila iz zemljiškega pisma vezano na zakonitega imetnika zemljiškega pisma, ki mora najpozneje na razdelitvenem naroku priglasiti svojo terjatev in sodišču predložiti (popolno) zemljiško pismo, iz katerega izhaja njegovo upravičenje (198. člen ZIZ). Popolno zemljiško pismo v konkretnem primeru, ko upravičenec ni tudi ustanovitelj zemljiškega dolga, pomeni, da je iz predloženega izvirnika razviden prevzem pisma oziroma indosament. Le-ta pa iz zemljiškega pisma, ki ga je predložila priglasiteljica B. B., ni razviden, zadnja stran pisma, kjer se mora indosament nahajati, je namreč prazna. Na podlagi takega zemljiškega pisma po stališču sodišča prve stopnje priglasiteljica terjatve ne more biti poplačana, saj manjka dokaz o prenosu terjatve. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

Skladno s 172. člen ZIZ pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe, skladno z 2. točko 196. člena ZIZ pa se poplačajo upniki zemljiškega dolga in zastavni upniki, ki so priglasili svojo terjatev. Zemljiško pismo je izvršilni naslov, saj mu tako naravo podeljuje drugi odstavek 199. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ. Vendar pa zemljiško pismo ni le izvršilni naslov, je tudi orderski vrednostni papir. To je pomembno zaradi prenosa pravice iz zemljiškega pisma. Prvi odstavek 199. člena SPZ določa, da mora lastnik obremenjene nepremičnine plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Samo tej osebi lahko lastnik obremenjene nepremičnine tudi plača zemljiški dolg z osvobajajočim učinkom. Samo upravičeni imetnik zemljiškega pisma je upravičen predlagati izvršbo ali poplačilo iz kupnine za nepremičnine zaradi plačila zemljiškega pisma. Ker je zemljiški dolg inkorporiran v zemljiško pismo, le-to pa je vrednostni papir, je mogoče upravičenega imetnika zemljiškega pisma identificirati samo na podlagi prava vrednostnih papirjev.

Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja (kumulativno). Pravico do papirja pridobi imetnik na podlagi tradicije in jo izkazuje s svojo posestjo. Pravico iz papirja pa mora imetnik dokazati. Ker je zemljiško pismo orderski vrednostni papir, imetnik upravičeno imetništvo dokazuje z zakonitostjo prenosa. Zakonitost prenosa pa je mogoče dokazati z nepretrgano vrsto indosamentov (prvi odstavek 225. člena Obligacijskega zakonika - OZ). V obravnavanem primeru priglasiteljica na zemljiškem pismu ni določena kot zakonita imetnica zemljiškega pisma, zato bi morala prenos zemljiškega pisma izkazati na način iz prvega odstavka 225. člena OZ, to je z nepretrgano vrsto indosamentov. To je skladno z določbo tretjega odstavka 216. člena OZ, ki določa, da je zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi (to je primer zemljiškega pisma) tisti, na katerega se vrednostni papir glasi oziroma tisti, na katerega je bil pravilno prenesen. Iz tega tudi izhaja, da priglasiteljica ne uveljavlja terjatve na podlagi izvršilnega naslova. Resnično zemljiško pismo po določbi drugega odstavka 199. člena SPZ predstavlja izvršilni naslov, vendar pa konkretnemu imetniku le, če se izkaže kot zakoniti imetnik. Za to pa mora torej biti na zemljiškem pismu indosament, ki ga predmetno zemljiško pismo nima. Indosamenta priglasiteljica tudi ne zatrjuje niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Tudi po analogiji s 24. členom ZIZ velja, da bi bil izvršilni naslov izkazan le z ustreznim dopolnilnim izvršilnim naslovom. Zemljiško pismo je izvršilni naslov za zakonitega imetnika torej samo takrat, kadar je to nasledstvo izkazano z ustreznim indosamentom (tako sklep VSL Cst 245/2014, primerjaj tudi sklepe VSL Cst 245/2014, VSM I Cp 1136/2008, sodbo VSL II Cp 1809/2024 in sklep VSM I Ip 1070/2015, op. št. 5).

Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je torej tisti, na katerega se vrednostni papir glasi, in na katerega je bil pravilno prenesen (tretji odstavek 216. člena OZ). Vrednostni papir po odredbi se prenaša z indosamentom (220. člen OZ) kot razpolagalno pravnim poslom in z izročitvijo papirja samega. Zadnji indosatar svojo pravico iz vrednostnega papirja dokazuje z nepretrgano vrsto indosamentov (225. člen OZ). Povedano še drugače, kot do sedaj, pri uveljavljanju pravice iz vrednostnega papirja je po 217. členu OZ poudarjena tako inkorporacija pravice v papirju kot tudi prezentacija papirja samega. Prezentacija je izrecno predpisana tudi za uveljavitev pravice iz zemljiškega pisma. V prvem odstavku 199. člena SPZ je namreč določeno, da mora lastnik obremenjene nepremičnine zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti plačati upravičenemu imetniku zemljiškega pisma, torej tistemu, ki s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma izkaže tako dejansko imetništvo (posest) zemljiškega pisma kot tudi zakonitost takšnega imetništva. Kot prvi imetnik zemljiškega pisma se že na podlagi določbe drugega odstavka 196. člena SPZ šteje ustanovitelj zemljiškega dolga, nadaljnji imetniki zemljiškega pisma pa zakonitost svojega imetništva dokazujejo z nepretrgano vrsto indosamentov (225. člen OZ). Na takšni ureditvi zemljiškega pisma kot prezentacijskega vrednostnega papirja temelji tudi zahteva iz 172.a člena ZIZ, da se imetnik zemljiškega pisma v roku treh mesecev od objave oklica izkaže s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma sodišču, in domneva, da se sicer šteje, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga (glej sklep VSM I Ip 567/2022).

Vse povedano pomeni, da priglasiteljica ne samo ni izkazala, da za priglašeno terjatev nima izvršilnega naslova, temveč ni izkazala niti, da je sploh imetnica pravice iz papirja. To pa pomeni, da ni izkazala, da ima sploh pravico biti poplačana iz kupnine za nepremičnino, oz. da je upnica zemljiškega dolga. Vse kar je izkazala je, da ima pravico do papirja, do posesti zemljiškega pisma, iz kakršnegakoli razloga že. Kot taka pa procesno in stvarno niti ni oseba, ki ima po citiranih določilih in po prvem odstavku 201. člena ZIZ pravico biti poplačana oziroma takšne pravice sploh ne izkazuje, zato ne gre za osebo, zoper katero bi bila sploh potrebna tožba na izpodbijanje terjatve. Na povedano pa to, da priglasiteljica na vlogo upnice z dne 2. 12. 2025 ni odgovorila, nima prav nobenega vpliva, saj bi sodišče prve stopnje odsotnost indosamenta in pravne posledice le-te moralo ugotoviti tudi samo.

Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani V. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 3. 2026

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba dolžnika z dne 20. 2. 2026 zavrže.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki je dne 10. 4. 2026 vložil tudi dopolnitev pritožbe. Zaradi narave odločitve višje sodišče vsebine pritožbe ne povzema.

Pritožba je prepozna.

Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje.

Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da je bil dolžniku izpodbijani sklep vročen s t. i. fikcijo (obvestilo o opravljeni vročitvi pri izpodbijanem sklepu v spisu). Skladno s 142. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se v primeru, ko pisanja ni mogoče izročiti naslovniku, osebna vročitev namreč opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču oziroma pošti, če gre za vročitev po pošti, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Taka vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa tega ne stori v 15 dneh (od obvestila), se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V obravnavanem primeru je bilo obvestilo dolžniku puščeno v hišnem predalčniku dne 13. 3. 2026. Ker dolžnik do izteka petnajstdnevnega roka pisanje ni dvignil, se v skladu s 142. členom ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom tega roka, to je 28. 3. 2026. Osemdnevni pritožbeni rok se je tako iztekel v ponedeljek, 6. 4. 2026.

Iz kopije kuverte, v kateri je dolžnik poslal pritožbo in dohodnega zaznamka v spisu izhaja, da je ta pritožbo vložil dne 7. 4. 2026, torej en dan prepozno.

Višje sodišče je zato prepozno pritožbo dolžnika zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).