Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep I Cp 194/2021

ECLI:SI:VSMB:2021:I.CP.194.2021 Civilni oddelek

stroški pravdnega postopka nujno sosporništvo stroški posameznega sospornika umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka pripoznava tožbenega zahtevka
Višje sodišče v Mariboru
13. april 2021

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo prve toženke, ki je zahtevala povrnitev stroškov postopka, ker pripoznava zahtevka ni bila izrecna in jasna. Sodišče je potrdilo, da prva toženka ni pripoznala tožbenega zahtevka, kar je bilo ključno za odločitev o stroških. Sodišče je ugotovilo, da je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka drugega toženca, kar je vplivalo na odločitev o stroških postopka.
  • Pripoznava zahtevkaAli mora biti pripoznava zahtevka izrecna, jasna in nedvoumna, da lahko sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave?
  • Odgovornost za stroškeKdo krije stroške postopka v primeru umika tožbe in kakšne so posledice za toženo stranko, ki ni pripoznala zahtevka?
  • Nujno sosporništvoKako se obravnava nujno sosporništvo v postopku, ko je tožba vložena na podlagi 168. člena ZIZ?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pripoznava zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna, torej takšna, da bi lahko sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). Nanašati se mora na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe ne zadostuje zgolj toženčevo strinjanje s posameznimi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih, temveč mora izrecno izjaviti, da pripoznava tožbeni zahtevek v celoti ali v določenem delu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica in prva toženka sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ustavilo pravdni postopek zaradi umika tožbe (I. točka izreka) in odločilo, da je druga toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 933,24 EUR v roku 15 dni od vročitev, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) ter zavrnilo zahtevek za plačilo pravdnih stroškov prve toženke (III. točka izreka).

2. Zoper točko III sklepa (zavrnitev plačila pravdnih stroškov prvo toženke) se pritožuje prva toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je v odgovoru na tožbo jasno navedla, da ne nasprotuje postavljenemu zahtevku, da pa zahteva povrnitev stroškov postopka. Izpostavlja, da je druga toženka sama vzpostavila pravilno zemljiškoknjižno stanje, tako da sprememba lastništva v zemljiški knjigi ni bila posledica izdaje sodbe v predmetnem postopku. Tožba zoper prvo toženko je bila tako povsem nepotrebna, saj zemljiškoknjižnega stanja ni mogla sama spremeniti. Zato vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njeni pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži tožnici plačilo stroškov prve toženke, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja.

6. V obravnavani zadevi je tožnica s tožbo po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zahtevala, da se v korist drugega toženca vknjiži lastninska pravica na sporni nepremičnini. Slednji se namreč ni vpisal zemljiško knjigo. Med postopkom je bil s strani drugega toženca predlagan vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zato je tožnica tožbo umaknila. Prva toženka se je z umikom strinjala, priglasila pa je stroške postopka. Njen predlog za povrnitev stroškov postopka je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

7. Tožba na podlagi 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnika (drugega toženca) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik (prva toženka)1, skupaj imata položaj nujnih sospornikov. Glede tega vprašanja je sodna praksa utrjena in enotna.2 Za sospornike glede stroškov velja, da krijejo stroške po enakih delih. Če so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške prisojene nasprotni stranki (prvi in tretji odstavek 161. člena ZPP). Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosoporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, drugi sosporniki niso odgovorni (četrti odstavek 161. člena ZPP).

8. Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP drugemu tožencu naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka (kot je zahtevala tožnica v svojem tožbenem zahtevku), zahtevo za povrnitev stroškov prve toženke pa pravilno zavrnilo. Prva toženka bi glede na njen položaj nujne sospornice lahko zahtevala povrnitev stroškov od tožnice, če bi s svojimi procesnimi dejanji vzpostavila položaj iz četrtega odstavka 161. člena ZPP, torej le, če bi kot zemljiškoknjižna lastnica pripoznala tožbeni zahtevek, kar bi ob smiselni uporabi pravila iz 157. člena ZPP omogočilo uporabo četrtega odstavka 161. člena ZPP, saj je predmetna tožba posledica ravnanja drugega toženca, ki lastninske pravice na stanovanju ni vpisal na svoje ime.3 Le na ta način bi si lahko zagotovila povrnitev stroškov postopka.

9. Prva toženka pa zahtevka tožnice ni pripoznala, saj kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je kljub sicer nenasprotovanju zahtevku, v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi le-tega. Pripoznava zahtevka mora biti namreč izrecna, jasna in nedvoumna,4 torej takšna, da bi lahko sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). Nanašati se mora na sam tožbeni zahtevek. Za izdajo takšne sodbe pa ne zadostuje zgolj toženčevo strinjanje s posameznimi tožnikovimi trditvami o pravno-relevantnih dejstvih, temveč mora izrecno izjaviti, da pripoznava tožbeni zahtevek v celoti ali v določenem delu. V konkretnem primeru pa prva toženka take jasne in nedvoumne izjave ni podala, zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ji ni priznalo priglašenih pravdnih stroškov. Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke, na osnovi katere je izdana sodba na podlagi pripoznave, namreč privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč je sam upravičen do njihovega povračila.5

10. Glede na navedenega in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker prva toženka v postopku s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12. Ker tožnica z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k razjasnitvi zadeve, nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Tako tudi: M. Končina, Oblikovanje tožbenih zahtevkov - stvarno pravo, Pravosodni bilten 2/2011, stran 78-79. 2 Da gre v primerih tožb po 168. členu ZIZ za nujno enotno sosporništvo je v praksi in teoriji že uveljavljeno stališče: VSL sklep III Cp 1017/2009 z dne 10.06.2009, VSC sodba Cp 334/2008 z dne 04.12.2008, VSL sklep II Cp 734/2012 z dne 25. 4. 2012. 3 VSL sklep II Cp 2922/2014 z dne 10. 12. 2014. 4 VS RS sklep II Ips 340/2006 z dne 26. 7. 2007. 5 Tako VSL sklep I Cp 1308/2019 z dne 11. 9. 2019, enako tudi N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 45 (pripoznava po 316. členu ZPP je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je tožbeni zahtevek utemeljen).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia