Jedro

Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja investitorja nista priložila soglasja lastnika sosednjega zemljišča, čeprav bi ga, zaradi manjšega odmika od predpisanega, morala predložiti. Tožena stranka je zato njeno zahtevo pravilno zavrnila.

Lastnik sosednjega zemljišča kot soglasodajalec ni taka oseba, da bi jo bilo potreba postaviti začasnega zastopnika (51. člen ZUP), četudi je neznanega prebivališča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnil zahtevo investitorjev A.A. in B.B. (v nadaljnjem besedilu tožeča stranka) za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjske stavbe na zemljišču s parcelnima številkama 1629/7 in 1629/1, obe k.o. C. (točka 1. izreka) in odločil, da posebnih stroškov ni bilo (točka 2. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da se obravnavano območje ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana, Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Komen in Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Komen (v nadaljevanju PUP Komen). Zemljišče, kjer se nahaja mikrolokacija obravnavanega objekta, se nahaja v ureditvenem območju Kodreti, v urejevalni enoti KD-VJ-41. V skladu z 8. členom PUP-a je znotraj območja dovoljena gradnja novih objektov, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija objektov, odstranitev objektov in nadomestna gradnja. 19. člen PUP-a določa, da mora biti odmik od sosednjih parcelnih mej vsaj 4 metre, manjši odmik je možen ob soglasju lastnika sosednje parcele.

Iz projekta gradbenih del (PGD) izhaja, da je na parceli številka 1629/7 k.o. C. obstoječi stanovanjski objekt, zgrajen pred letom 1967. Objekt je konstruktivno samostojen in se bo v celoti rekonstruiral z nadzidavo in dozidavo, dozidava bo segala na parcelo št. 1629/1 k.o. C. Nadalje je iz risbe št. 2 v vodilni mapi PGD razvidno, da se bo obstoječi objekt na zemljišču parc. št. 1629/7 k.o. C. dozidal do parcelne meje 1629/4 k.o. C. in rekonstruiral ter nadvišal v odmiku 0,00m od parcelne meje št. 1835/4 k.o. C. Tožena stranka je tožečo stranko seznanila, da mora, glede na določbe PUP, predložiti še soglasje mejaša za manjši odmik od 4 m. Po poteku roka za dopolnitev je tožečo stranko v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pozvala, naj se v roku 5 dni od prejema dopisa izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbe. Tožeča stranka je v danem roku predložila soglasje lastnika parcele št. 1835/4 k.o. C. D.D. za gradnjo sporne gradnje v odmiku, manjšem od 4m od parcelne meje, medtem ko soglasja lastnika parc. št. 1629/4 k.o. C. v danem roku ni predložila.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje in glede na to, da do izdaje izpodbijane odločbe vloga tožeče stranke ni bila dopolnjena z zahtevanim, je v skladu s 140. členom ZUP in 66. členom ZGO-1 zahtevek tožeče stranke zavrnila, saj tožeča stranka ni predložila zahtevanega soglasja, predvideni odmik dozidave rekonstruiranega objekta pa ni skladen z 19. členom PUP.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35108-484/2013-2-06421124 z dne 12. 12. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnil. Tožeči stranki se z izpodbijano odločbo ne strinjata in jo izpodbijata zaradi kršitev določb 51. člena ZUP. V tožbi navajata, da ni pravne podlage za zavrnitev njune vloge zaradi manjkajočega soglasja lastnika sosednje parcele št. 1629/4 k.o. C. Navajata, da sta že tekom postopka opozarjala, da je lastnik zemljišča parc. št. 1629/4 neznanega prebivališča, zato bi mu morala tožena stranka kot soglasodajalcu postaviti začasnega zastopnika. Brez imenovanja začasnega zastopnika lahko čakata na dovoljenje v nedogled. Dejstvo je, da je bila hiša, ki je stala na parc. št. 1629/4 porušena, zato soglasodajalec ne more imeti več stalnega prebivališča na tem naslovu. Lastnik se nahaja v tujini, pri Upravni enoti Sežana pa teče postopek ugotavljanja stalnega prebivališča lastnika te parcele. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo Upravne enote Sežana odpravi ter jima povrne stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih spisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter odločbe upravnega organ druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Po določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve, v njem pa mora navesti podatke o parcelni številki in katastrski občini zemljišča z nameravano gradnjo in zemljišč, po katerih bodo potekali priključki na infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje, po drugem odstavku 54. člena ZGO-1 pa mora biti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloženo: najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (1. točka) in druge listine, če tako določa zakon (2. točka), po tretjem odstavku pa, če se zahteva nanaša na rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, dozidavo in nadzidavo, je treba navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte zgrajene pred 31. decembrom 1966. V četrtem odstavku istega člena je še določeno, da mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.

Po prvem odstavku 66. člena ZGO-1 mora pristojni organ za gradbene zadeve za gradbeno dovoljenje preveriti tudi, ali je projekt izdan v skladu s prostorskim aktom (točka 1), ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedenega kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta (točka 2), ali so predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (točka 3), ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta (točka 4), ali so dajatve in prispevki določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti (točka 5), ali ima investitor pravico graditi (točka 6) in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spremenijo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo (točka 7).

V obravnavanem primeru ni sporno, da tožeči stranki soglasja lastnika zemljišča s parcelno številko 1629/4 k.o. C., ki bi ga po navedenem PUP zaradi manjšega odmika od predpisanega morala predložiti, nista predložila. Temu tožeči stranki ne oporekata. Investitorja tako nista zadostila pogoju 19. člena PUP za gradnjo z manjšim odmikom od predpisanega, zato je tožena stranka pravilno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnila, saj predvidena gradnja pogojem prostorskega akta, ki območje obravnavane gradnje ureja, ne zadostuje.

Ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka lastniku sosednjega zemljišča postaviti začasnega zastopnika, ni utemeljen. Po določbah 51. člena ZUP se začasnega zastopnika postavi procesno nesposobni stranki, ki nima zakonitega zastopnika ali osebi, katere prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, treba pa je zoper njo opraviti kakšno dejanje (npr. izvesti posamezna dejanja v postopku za razlastitev zemljišča). Tudi po mnenju sodišča lastnik sosednjega zemljišča kot soglasodajalec ni taka oseba, da bi ji bilo potreba postaviti začasnega zastopnika. Upoštevaje že navedene določbe ZGO-1 in PUP mora investitor predpisano soglasje, kot je bilo že navedeno, priložiti že ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja kot dokaz, da je v zvezi z odmiki zadoščeno predpisanim pogojem PUP. Začasnega zastopnika bi bil upravni organ prve stopnje dolžan postaviti le v primeru, če bi lastnika sosednje parcele glede na vplivno območje nameravane gradnje moral vključiti v upravni postopek kot stranskega udeleženca, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, saj je bila vloga investitorjev ravno zaradi pomanjkanja njegovega soglasja zavrnjena. Sodišče pri tem dodaja, da je ugovor tožnikov, ki se nanaša na obstoj stalnega prebivališča soglasodajalca nepomemben v tej stvari, saj 9. člen PUP zahteva soglasje lastnika sosednje parcele, ne glede na to, ali na tej parceli tudi prebiva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.