Jedro

V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala plačilo zneska 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2018 dalje. Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 522,65 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da v konkretni zadevi celotna listinska dokumentacija v spisu izkazuje, da je vzrok škodnega dogodka udarec tožene stranke v obraz tožeče stranke. Vse navedeno pa potrjuje tudi izpovedba tožeče stranke. Kljub objektivno ugotovljenim poškodbam tožeče stranke, ki je posledica delovanja tope sile in je najverjetneje nastala z udarcem s pestjo, kot sta jih ugotovila zdravnik ob pregledu tožeče stranke takoj po škodnem dogodku in nato tudi sodni izvedenec v svojem izvedenskem mnenju, pa je sodišče prve stopnje presodilo, da je bolj verjetno, da do poškodb na zatrjevan način ni prišlo. S tem, ko je sodišče popolnoma prezrlo odločilna dejstva o vzroku škodnega dogodka v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti razlogi vsaj nejasni in med seboj v nasprotju, s čimer je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V vsakem primeru pa je nasprotje o odločilnih dejstvih med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in sicer sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru, zdravniškega izvida, obvestila PP Ljutomer o telesnih poškodbah in iz izvedenskega mnenja A. N. za tožečo stranko, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja vseh postavk odškodninske odgovornosti, v vsakem primeru je element vzročne zveze ugotovljen, saj s stopnjo verjetnosti, ki je v vsakem primeru večja od polovične. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi oz. sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka odgovarja na navedbe tožeče stranke iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). V skladu z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v postopkih majhne vrednosti lahko izpodbija zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP).

6. Pritožba očita sodišču prve stopnje kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da očitki iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podani, razlogi sodišča so jasni, razumljivi in omogočajo preizkus pravilnosti sodbe. Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana kadar sodišče prve stopnje napačno izvede „postopek prenosa" tistega kar je zapisano na listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov v obrazložitev sodbe, šele potem pa sodišče tako vsebino dokaza oceni in uporabi kot dokazni argument. V konkretnem primeru tožeča stranka nepravilno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni utrpela poškodb, ki bi naj izhajale iz zdravniške dokumentacije, ampak se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede zapisanega v listinah na katere se sklicuje v pritožbi. S tem pa pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar predstavlja uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razloge (prvi odstavek 458. člena ZPP), saj dokazne ocene tožeča stranka v tem sporu več ne more izpodbijati. Sodišče prve stopnje se je do vseh listinskih dokazov ustrezno opredelilo in jih tudi dokazno ocenilo. Zgolj nestrinjanje tožeče stranke z dokazno oceno ne predstavlja protispisnosti.

7. Pritožba nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, ker ni ugotovilo vzročne zveze s stopnjo verjetnosti med škodnim dogodkom, in sicer udarcem tožene stranke v obraz tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da bi naj prejela udarec s strani tožene stranke. Prav tako je ugotovilo, da dokazno breme glede škodnega dogodka in poškodb, ki je bila na strani tožeče stranke ni izkazano z zadostno stopnjo verjetnosti (16. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Glede na navedeno sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo elementa odškodninske odgovornosti, in sicer samega obstoja škodnega dogodka in poškodb, s tem pa vzročne zveze med njima niti ni ugotavljalo, s tem pa očitana kršitev zmotne uporabe materialnega prava ni podana.

8. Glede na obrazloženo, ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo kršitev na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Tožena stranka, ki v odgovoru na pritožbo zgolj polemizira s pritožbo tožeče stranke glede ugotovljenega dejanskega stanja, pa v ničemer ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člena v zvezi s 165. členom ZPP).