Jedro

Ker je bilo najemno razmerje med tožnikom in občino odpovedano in se je tožnik po sodbi dolžan iz stanovanja izseliti, nima pravice do subvencionirane najemnine za neprofitno stanovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odloča toženke z dne 18. 2. 2011 in Mestne občine ... z dne 9. 12. 2010 ter, da se ugotovi, da je tožnik upravičen do subvencioniranja neprofitne najemnine za stanovanje na naslovu ..., ... ter sklenilo, da stroški tožnika bremenijo proračun.

Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in naloži toženki v plačilo vse stroške, tudi pritožbene. Pritožnik meni, da je stanovanje še vedno v najemu po že navedeni najemni pogodbi 437/2, saj mu je župan občine ..., g. A.A. zagotovil, da so dejstva v zvezi z njegovo najemno pogodbo v preučevanju in da bo o njih obveščen naknadno. Tožnik tudi plačuje najemnino in obratovalne stroške in ima posest na stanovanju in neprekinjeno biva v tem stanovanju. Namen strank je obdržati v veljavi najemno pogodbo z dne 7. 3. 2002 oziroma skleniti le tej identično pogodbo, saj je med Mestno občino ... in tožnikom dosežen sporazum za sklenitev take pogodbe v vseh njenih bistvenih sestavinah. Tožnik je tako upravičen do subvencioniranja najemnine. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Tožnik se pritožuje tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne pove zaradi katerih in v čem so bile s strani sodišča prve stopnje storjene, tako da tega pritožbenega razloga, izven uradnega preizkusa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ni mogoče preizkusiti.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo, v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), dokončno odločbo tožene stranke z dne 18. 2. 2011, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Mestne občine ..., z dne 9. 12. 2010. S slednjo je Mestna občina ... zavrnila zahtevek tožnika za subvencioniranje neprofitne najemnine, za neprofitno stanovanje na naslovu ... v ..., iz razloga, ker je bilo najemno razmerje za to stanovanje odpovedano in tožnik ni več pravnoveljavni najemnik predmetnega stanovanja ter tako ne more uveljaviti pravic iz tega naslova.

Iz dejanskega stanja kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da sta Mestna občina ... kot najemodajalec in tožnik kot najemnik dne 7. 3. 2002 sklenili najemno pogodbo št. 437/29, katere predmet je bil najem enosobnega neprofitnega stanovanja na naslovu ... v ..., za nedoločen čas. Tožnik od 17. 8. 2006 ni več najemnik omenjenega stanovanja, saj mu je bilo to s strani Mestne občine ... odpovedano in se je bil dolžan, po sodbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. P 315/2004 z dne 5. 9. 2005, ki je postala pravnomočna dne 17. 8. 2006, iz omenjenega stanovanja izseliti in ga izpraznjenega vseh ljudi in stvari izročiti Mestni občini ... v roku 60 dni. Tako ne zdrži trditev tožnika v pritožbi, da ima veljavno sklenjeno najemno pogodbo za stanovanje na naslovu ... v ... Po 84. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/03) se najemna pogodba sklepa v pisni obliki. Prav tako je v 111. členu SZ-1 določeno, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, da uporablja stanovanje nezakonito. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik ni najemnik v neprofitnem stanovanju, kar je bistveno v predmetni zadevi, upoštevajoč pravno podlago, da je do subvencionirane najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju do višine neprofitne najemnine (1. odstavek 121. člena SZ-1). Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam, da ima tožnik z Mestno občino ... sklenjeno najemno pogodbo oziroma, da je ta molče dogovorjena, saj iz dejanskega stanja izhaja drugače in so vse navedbe v pritožbi protispisne.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. V skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP je sklenilo, da tožnik krije stroške pritožbe sam.