Jedro

Stroški upravnega postopka v zvezi z uveljavljanjem tožnikove pravice do nadomestila plače niso zajeti z odločitvijo o obsegu BPP, ki je bila tožniku dodeljena z odločbo z dne 29. 7. 2013. Zato tudi odločitev o vrnitvi zneska, ki ga je toženka izplačala tožnikovemu pooblaščencu za upravni postopek, ne more temeljiti na 48. členu ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 482/2013 z dne 21. 2. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani odločil, da mora tožnik v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti prejeto BPP v znesku 79,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožniku z odločbo z dne 29. 7. 2013 odobrena BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) zaradi izplačila denarnega nadomestila za čas bolniškega staleža (po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR). Organ za BPP je ugotovil, da je dodeljeni odvetnik na ZZZS v okviru dodeljene BPP na ZZZS naslovil tožnikovo zahtevo za neposredno izplačilo plače in da je ZZZS na podlagi te zahteve izdal odločbo št. 1803-1050/2013-LJ/7 z dne 10. 11. 2013, s katero mu je priznal nadomestilo plače v skupnem neto znesku 7.359,82 EUR. Dodeljenemu odvetniku je organ za BPP s sklepom z dne 6. 12. 2013 priznal in izplačal stroške v višini 79,30 EUR, odločitev, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti ta znesek, pa je oprl na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v zadevi, za katero mu je bila dodeljena BPP, uspel v celoti in da v pravdnih postopkih stroške v takih primerih nosi stranka, ki je spor izgubila. Zato meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom socialne države, prepovedjo diskriminacije, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakega obravnavanja strank. Pojasnjuje, da je bil v delovnem sporu zaradi neizplačil nadomestila za bolniški stalež zoper delodajalca uspešen, vendar je moral zaradi delodajalčevega stečaja nadomestilo zahtevati od ZZZS, ki pa naj bi bilo nižje. Nejasno naj bi bilo, zakaj stroškov BPP ne nosi nasprotna stranka, tj. ZZZS, oz. zakaj toženka plačila tega zneska niti ni poskušala izterjati od ZZZS, kot to določa 48. člen ZBPP. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) in stroške postopka naloži v povračilo toženi stranki.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge, ki jih je navedla že v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, Republiki Sloveniji dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Po navedeni določbi ZBPP je torej upravičenec do BPP dolžan povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova odobrene BPP. V obravnavanem primeru pa izpodbijana odločitev sicer temelji na ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo priznana terjatev iz naslova nadomestila plače, vendar ta odločba ni bila izdana v postopku, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP. Tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe kot iz izreka odločbe o dodelitvi BPP je razvidno, da je bila tožniku odobrena BPP za vložitev tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper ZZZS. Odločbo, s katero je bila tožniku priznana pravica do izplačila nadomestila plače med začasno zadržanostjo, pa je izdal ZZZS v upravnem postopku in ne v socialnem sporu.

Po navedenem morebitni stroški upravnega postopka v zvezi z uveljavljanjem tožnikove pravice do nadomestila plače niso zajeti z odločitvijo o obsegu BPP, ki je bila tožniku dodeljena z odločbo z dne 29. 7. 2013. Zato tudi odločitev o vrnitvi zneska, ki ga je toženka izplačala tožnikovemu pooblaščencu za upravni postopek, ne more temeljiti na 48. členu ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika).