Jedro

Bistveni element predpogodbe je, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Le od volje strank je odvisno, ali bo kasneje uveljavljena sklenitev glavne pogodbe. V skladu s samo naravo predpogodbe je tudi, da strankama ne more nalagati izpolnitvenih ravnanj, ki so sicer predmet glavne pogodbe. Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih stranki imenujeta. Zato pogodbeno razmerje, katerega bistvena vsebina je plačilo kupnine in takojšnja izročitev stvari v posest, pri čemer je predvidena tudi vknjižba lastninske pravice kupca v zemljiški knjigi, v vsakem primeru predstavlja prodajno pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, da predstavlja predpogodba, ki sta ju pravdni stranki sklenili dne 6.6.1994 v zvezi z nakupom nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 539 k.o. ..., kupno pogodbo; ugodilo pa je tudi dajatvenemu zahtevku obeh tožnikov glede neplačanih obrokov kupnine za nepremičnino in zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti vsakega obroka do plačila.

2.Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3.Toženec je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Napačno naj bi bilo stališče sodišča, da v predpogodbi ni določb o tem, da bo v določenem roku sklenjena nova pogodba. Pogodbo je treba razlagati tako, kot nedvomno izhaja iz 4. točke predpogodbe, torej, da bo pogodba sklenjena 10.9.1994. Tožnika glavne pogodbe nista hotela podpisati, dokler ne bi bila plačana vsa kupnina. Glede na to, da je bila izrecno dogovorjena sklenitev glavne pogodbe na dan plačila drugega obroka kupnine, pa potem glavna pogodba ni bila sklenjena, predpogodbe ni mogoče šteti za veljavno prodajno pogodbo. Sodišče naj bi zato zmotno uporabilo materialno pravo, podana pa naj bi bila tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj je o odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini predpogodbe, in med samo to listino. O izpovedbi tožnice na glavni obravnavi dne 28.11.2002 pa sodba sploh nima razlogov in gre tudi zaradi tega za procesno kršitev. Poleg tega ne drži, da je bila predpogodba v pretežni meri realizirana že s plačilom 60% kupnine in prepustitvijo nepremičnine v posest kupca. Kupec namreč ni mogel vknjižiti lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi, ker tožnika nista predložila pogodbe pristojni davčni upravi in nista overila svojih podpisov. Stališče revidenta je tudi, da pri sklenitvi predpogodbe ni bilo soglasja volj pogodbenih strank o vsebini pogodbe. Toženec ni podpisal pogodbe v svojem imenu, ampak za J. S.. Če pa bi šteli, da je s podpisom predpogodbe tudi izražena njegova volja o vsebini pogodbe, je bila njegova volja drugačna kot volja prodajalcev, ker sta prodajalca v nasprotju z vsebino predpogodbe to razumela tako, da mora kupec plačati celotno kupnino in bo šele nato sklenjena veljavna pogodba. Tudi ni res, da toženec ni ničesar naredil, da bi uveljavljal znižanje kupnine, saj je to storil v pravdi opr. št. P 276/98 pri Okrožnem sodišču v Celju; v tistem postopku pa je tudi uveljavljal svoj status najemnika in že zato trditev o tem, da je bil le najemnik prostora, ne predstavlja novosti v pritožbenem postopku.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnikoma, ki na revizijo nista odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga stranka lahko vloži proti pravnomočni sodbi le zaradi najtežjih procesnih kršitev (ki jih mora revident tudi ustrezno konkretizirati) in zmotne uporabe materialnega prava(1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(2).

7.Sodišče ni storilo v reviziji uveljavljanih procesnih kršitev. Zatrjevana procesna kršitev bi lahko bila podana, če bi sodišče v obrazložitvi sodbe napačno povzelo vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, ne pa če njihovo vsebino (še zlasti v povezavi z drugimi dokazi) drugače razlaga, kot bi to ustrezalo revidentu. Revidentovi očitki procesnih kršitev zato vsebinsko predstavljajo nasprotovanje dokazni oceni sodišča in je revizija v navedenem delu v nasprotju z določbami tretjega odstavka 370. člena ZPP.

8.Bistveni element predpogodbe je, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba(3). Le od volje strank je odvisno, ali bo kasneje uveljavljena sklenitev glavne pogodbe(4). V skladu s samo naravo predpogodbe je tudi, da strankama ne more nalagati izpolnitvenih ravnanj, ki so sicer predmet glavne pogodbe. Pogodbena razmerja je treba razlagati po njihovi vsebini in ne po tem, kako jih stranki imenujeta. Zato pogodbeno razmerje, katerega bistvena vsebina je plačilo kupnine in takojšnja izročitev stvari v posest, pri čemer je predvidena tudi vknjižba lastninske pravice kupca v zemljiški knjigi, v vsakem primeru predstavlja prodajno pogodbo(5). Prav takšno pa je pogodbeno razmerje pravdnih strank. Sporna listina (priloga A2) namreč določa, da tožnika tožencu takoj izročita v posest sporno nepremičnino in mu glede stvari tudi dovolita vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi. Toženčevo obveznost predstavlja plačilo celotne kupnine, pri čemer prvi obrok 50.000 DEM zapade v plačilo že ob podpisu listine (6.6.1994), drugi enak obrok 10.9.1994, preostanek kupnine v znesku 97.614 DEM pa zapade v plačilo v dvanajstih obrokih po 8.134 DEM, ki zapadejo v plačilo vsake tri mesece, s pričetkom 10.12.1994. S tem v zvezi je tudi pravilno materialnopravno stališče obeh sodišč o tem, da sta pravdni stranki sklenili veljavno prodajno pogodbo glede sporne nepremičnine in je toženec tudi dolžan v celoti plačati zapadle obroke dogovorjene kupnine.

9.Ostalih revizijskih navedb, ki so mestoma na meji razumljivosti, revizijsko sodišče ni presojalo, ker niso odločilnega pomena(6).

10.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi določb 378. člena ZPP. Zavrnitev revizije vključuje tudi zavrnitev revidentovega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 370. in 371. člena ZPP.Op. št. (2): Tretji odstavek 370. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbe prvega odstavka 45. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Op. št. (4): Primerjaj določbe četrtega, petega in šestega odstavka 45. člena ZOR. Op. št. (5): Primerjaj določbe 454. člena ZOR.Op. št. (6): Primerjaj določbe prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP.