Jedro

Po prejemu sklepa o ugovoru je tožeča stranka podala umik predloga za izvršbo. Ob takšnem dejanskem stanju je zmotna pritožbena trditev, da bi moralo že izvršilno sodišče izdati sklep o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopek ter odločati o stroških. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se namreč začne pravda med strankama. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po 1. odstavku 441. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom tožnici naložilo, da je dolžna tožencu povrniti njegove stroške postopka v višini 620,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je umik predloga za izvršbo podala že pred pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi, torej še v času izvršilnega postopka. Glede na to, je bil umik podan v trenutku, ko se pravdni postopek še ni začel, bi moralo o njem odločati Okrajno sodišče v Ljubljani. Sodišče, ki je o stroških odločalo, za odločitev ni bilo pristojno. Soglašanja z umikom tudi ne gre šteti za obrazloženo vlogo, na podlagi katere bi bila v skladu z Odvetniško tarifo priznana nagrada za postopek, zato je višina stroškov napačno ugotovljena. Tožena stranka je podala le ugovor zoper sklep o izvršbi in je upravičena le do povrnitve teh stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je izvršilno sodišče na podlagi ugovora tožene stranke 23. 9. 2014 razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Po izdaji tega sklepa in po prejemu sklepa o ugovoru (25. 9. 2014) je tožeča stranka 29. 9. 2014 podala umik predloga za izvršbo.

5. Ob takšnem dejanskem stanju je zmotna pritožbena trditev, da bi moralo že izvršilno sodišče izdati sklep o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopek ter odločati o stroških. Z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se namreč začne pravda med strankama. O umiku predloga za izvršbo bi izvršilno sodišče lahko odločalo le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Kadar pa ga prejme po vložitvi ugovora, je ta umik treba obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), h kateremu je potrebno soglasje dolžnika – sedaj tožene stranke, o čemer se je že večkrat izrekla sodna praksa (primerjaj odločbe III Ips 200/2008, VSL II Cp 2802/2011, II Cpg 409/2011, I Cpg 327/2014). V obravnavani zadevi ga je prejelo po izdaji sklepa o ugovoru, s katerim je odločilo o odstopu zadeve pravdnemu sodišču, zato tudi iz tega razloga ni smelo odločati o umiku.

6. Sodišče prve stopnje je stroške pravilno odmerilo skladno z Zakonom o Odvetniški tarifi. Ta v opombi 3 tretjega dela posebej določa, da nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V konkretnem primeru je toženec odvetnike pooblastil ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, v pravdnem postopku pa so nato podali soglasje k umiku tožbe. Tudi višina odmerjene nagrade je skladna z Odvetniško tarifo, česar pritožba konkretizirano niti ne graja.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.