Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica lahko na originaren način pridobila lastninsko pravico z gradnjo na zemljišču, ki je del zaščitene kmetije, in je stavba nelegalna gradnja ("črna gradnja").

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnica lahko na originaren način pridobila lastninsko pravico z gradnjo na zemljišču, ki je del zaščitene kmetije, in je stavba nelegalna gradnja („črna gradnja“).

Obrazložitev

1. Tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na vseh nepremičninah, na katerih je skupaj s pokojnim možem (v nadaljevanju zapustnik) zgradila hišo. Predmetne nepremičnine sicer tvorijo zaščiteno kmetijo. Oba z zapustnikom sta bila ob gradnji prepričana, da se hiša gradi zgolj na nepremičnini, katere solastnika sta bila oba. Tožnica je šele v letu 2011 ugotovila, da hiša delno stoji tudi na sosednjih nepremičninah, katerih zemljiškoknjižni lastnik je bil zgolj zapustnik. Pravdni stranki in tretja zakonita dedinja so v okviru zapuščinskega postopka sklenili dedni dogovor, da se za prevzemnika zaščitene kmetije določi toženca, medtem ko tožnica ni zahtevala nujnega deleža. Sporno je, ali se je tožnica v dednem dogovoru odpovedala tudi nepremičninam, ki jih je pridobila originarno na podlagi skupne gradnje na tujem svetu. Stanovanjska stavba je bila z dokončno upravno odločbo razglašena za „črno gradnjo“. Sporno je tudi, ali se lahko na originaren način pridobi lastninska pravica z gradnjo na zemljišču, ki je del zaščitene kmetije, in je stavba nelegalna gradnja („črna gradnja“).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica do ½ celote lastnica st. stavbe št. 88, stoječe na delih nepremičnin par. št. 767, 342/2, 342/3, 342/4, vse k. o. ... (v nadaljevanju: sporne nepremičnine); do ½ lastnica delov spornih nepremičnin, na katerih st. stavba št. 88 stoji; do ½ lastnica delov spornih nepremičnin in nepremičnin parc. št. 342/1 in parc. št. 340 (obe k. o. ...), ki so potrebni za redno rabo st. stavbe št. 88; da so navedeni deli razvidni iz elaborata, ki sta ga izdelala izvedenca geodetske in gradbene stroke in je sestavni del sodbe, in da se zavrne tožbeni zahtevek, da je toženec z ZK dovolilom dolžan izrecno in nepogojno dovoliti, da se pri njemu do celote lastnih in novo nastalih nepremičnin vknjiži lastninska pravica v korist in ime tožnice do ½ celote.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške, tožena stranka pa mora tožeči stranki povrniti 1.176,57 EUR stroškov odgovora na pritožbo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali lahko dedič, ki se je v zapuščinskem postopku s sodno poravnavo pravnomočno odpovedal nepremičninam, ki so bile in so tudi v času odločanja sodišče prve stopnje del zaščitene kmetije, kljub temu v pravdi uspešno uveljavlja zahtevek do teh nepremičnin, na pravni podlagi, da je pred pravnomočno poravnavo, sklenjeno v zapuščinskem postopku, originarno pridobil lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu? 2) Ali se lahko na originaren način pridobi lastninska pravica z gradnjo na zemljišču v izključni lasti drugega zakonca, ki je del zaščitene kmetije, iz naslova skupnega premoženja in je stavba nelegalna gradnja („črna gradnja“)? 3) Ali pri izkazovanju realnega tveganja strokovne napake izvedenskega mnenja iz tretjega odstavka 254. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zadoščajo določna polemizirana vprašanja v zvezi s pravilnostjo izvedenskega mnenja, ki so podprta z javnimi listinami ter ali sodišče v takšnem primeru predlog za imenovanje drugega sodnega izvedenca zavrne? 4) Ali je sodišče kršilo materialno pravo, ko je tožnici priznalo lastninsko pravico do deleža ½ na stavbi, ki ni vpisana v kataster stavb, ter ali je kršilo materialno pravo, ko je tožnici, ki je že lastnica nepremičnine na kateri stoji stavba, na kateri ji je priznalo lastninsko pravico do ½, ki ni vpisana v kataster stavb do ½, v izreku sodbe tožnici še enkrat priznalo lastninsko pravico na parceli do ½ , če je tožnica v postopku zatrjevala in dokazovala, da je lastnica parcele in na njej obstoječe stavbe do ½?6) Ali je pravno veljaven ustni dogovor o gradnji med solastniki nepremičnine, za izgradnjo stanovanja v solastni nepremičnini, če je gradnja v celoti realizirana, ustni dogovor pa ni bil realiziran v delu, ki se nanaša na vpis solastniškega deleža v zemljiško knjigo?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v toženkinem predlogu ti pogoji niso podani.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).