Jedro

Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega postopka.

S tem, ko se sodišče ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga in s tem v zvezi ni podalo nobene obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ilirska Bistrica je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilko J. C. spoznal za odgovorno storitve prekrška po prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), za katerega ji je izrekel globo 104,32 EUR. Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je storilkini zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in odločbo o prekršku v odločitvi o sankciji spremenilo tako, da je storilki za omenjeni prekršek na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreklo opomin. Sicer je sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka je zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo okrajnega sodišča razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki, ki se o njej ni izjavila.

B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da izpodbijana sodba okrajnega sodišča nima razlogov o storilkinem zatrjevanju, da očitanega prekrška ni storila, da ni izrekla očitanih besed ter da priči, ki naj bi potrdili dejanski stan prekrška, nista bili tako blizu, da bi lahko slišali, kaj se je v resnici zgodilo. Po stališču vrhovne državne tožilke sodišče ni odgovorilo na relevantna storilkina zatrjevanja, ki bi v primeru resničnosti lahko pomenila, da ni dokazov o storitvi očitanega prekrška. Sodišče se ni opredelilo do konkretnih storilkinih navedb, s katerimi je nasprotovala opisu dejanskega stanja, kot ga je ugotovil prekrškovni organ. Posplošeno sklicevanje na dejansko stanje, kot ga je ugotovil policist, ne zadosti zahtevi po obrazloženosti sodbe. Sodišče tudi ni navedlo, zakaj ni sprejelo storilkinih dokaznih predlogov za zaslišanje prič. Po zatrjevanju vrhovne državne tožilke se mora sodišče seznaniti z navedbami strank in se do tistih, ki so pravno relevantne, tudi opredeliti.

5. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka uveljavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Slednja je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V sodbi IV Ips 30/2007 z dne 20. 9. 2007 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da vsebina obrazložitve sodbe o prekršku, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo, v ZP-1 ni izrecno predpisana. Zato je treba v skladu s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1 smiselno uporabiti določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. Po drugem odstavku 167. člena ZP-1 višje sodišče v obrazložitvi odločbe oceni navedbe pritožbe in navede kršitve materialnopravnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Ob smiselni uporabi citirane določbe je sodišče dolžno v sodbi, s katero odloči o zahtevi za sodno varstvo, oceniti navedbe zahteve. Nadalje je Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 47/2012 z dne 27. 11. 2012 obrazložilo, da ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Kljub temu morajo biti storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka. V 22. členu Ustave RS zagotovljeni pravici posameznika, da se v postopku izjavi, na drugi strani ustreza dolžnost sodišča, da njegove navedbe vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvene, v obrazložitvi sodbe opredeli. Iz ustaljene ustavnosodne prakse, ki ji sledi tudi Vrhovno sodišče, izhaja, da je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka in da je sodišče z njo dolžno na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih morda ni enostavno prezrlo. V nasprotnem primeru je pravica storilca do sodnega varstva le navidezna.

6. Iz storilkine zahteve za sodno varstvo z dne 12. 9. 2012 je razvidno, da je storilka obsežno opisala svoje videnje obravnavanega dogodka, izrazila je nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami prekrškovnega organa, navedla je tudi, da je policist ni seznanil z obremenilnimi izjavami prič. Sodišče je v izpodbijani sodbi obširno povzelo storilkine navedbe v zahtevi za sodno varstvo, nato pa obrazložilo, da po proučitvi odločbe o prekršku in priloženih dokazov ugotavlja, da so bila vsa odločilna dejstva na podlagi izvedenih dokazov zanesljivo in celovito ugotovljena. Nadalje je sodišče navedlo zakonski opis očitanega prekrška ter še obrazložilo, da že iz okoliščine, da je bila potrebna policijska intervencija, izhaja, da je nedvomno šlo za očitano kršitev. Dejanski stan prekrška je podan že samo s prepiranjem ali vpitjem na javnem kraju. Končno je sodišče še obrazložilo, da je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijani plačilni nalog v odločbi o sankciji spremeniti tako, da se storilki izreče opomin.

7. Ob taki obrazložitvi izpodbijane sodbe je treba pritrditi stališču vrhovne državne tožilke, da sodišče ni zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodbe. Iz razlogov sodbe ni razvidno, da bi sodišče presodilo pravno relevantnost storilkinih navedb, podanih v zahtevi za sodno varstvo, oziroma da bi pojasnilo, katere od navedb, s katerimi so v zahtevi za sodno varstvo uveljavljane procesne kršitve ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, je štelo za bistvene. Sodišče tudi ni podalo razlogov, zaradi katerih je navedbe zahteve za sodno varstvo štelo za neutemeljene. Obrazložitev izpodbijane sodbe je v bistvenem delu tako splošna, da bi se lahko nanašala na katerokoli sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne. Izpodbijana sodba o navedenem nima razlogov, zaradi česar je obremenjena z uveljavljano bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Vrhovna državna tožilka še zatrjuje, da se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga za zaslišanje prič. Storilka je v zahtevi za sodno varstvo zahtevala, da sodišče kot priče zasliši A. P., S. P., L. P. in M. N., navedla je njihove naslove, poleg tega je tudi zahtevala, da jo sodišče obvesti o zaslišanju teh prič, ker želi biti prisotna pri tem procesnem dejanju. Iz predhodnih storilkinih navedb v zahtevi za sodno varstvo je razvidno, o čem naj bi predlagane priče izpovedovale oziroma v čem bi storilka izpodbijala njihove izpovedbe. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga za zaslišanje (obremenilnih) prič in s tem v zvezi ni podalo nobene obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 9. Vrhovno sodišče je ugotovilo zatrjevano bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Zato je na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 ugodilo, izpodbijano sodbo okrajnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo odločanje. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče opredeliti do storilkinih pravno relevantnih navedb v zahtevi za sodno varstvo ter do podanega dokaznega predloga za zaslišanje (obremenilnih) prič ter svojo odločitev tudi obrazložiti.