Jedro

Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.

Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.

Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II) potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po umiku tožbe ustavilo postopek (točka I izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 215,35 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka naprej (točka II izreka).

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožnik ne zatrjuje, da je tožbeni zahtevek izpolnil sam, ampak da ga je izpolnila druga dolžnica.

3. Pritožbo vlaga tožnik. Sklep izpodbija v točki II (glede stroškov). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo z naložitvijo plačila stroškov toženi stranki. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je odločitev neutemeljena. Povzema potek postopka. Predlog za izvršbo je bil vložen zoper tri solidarne dolžnike (solastnike stanovanjskega objekt, in sicer za račun za popravilo strehe kot skupnega dela objekta, katerega solastniki so vsak do 1/3). Tožba je bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka. Poplačala ga je tretja solidarna dolžnica, zoper katero se je izvršilni postopek nadaljeval, ker ni podala ugovora zoper sklep o izvršbi. Terjatev je bila poplačana v istem postopku, ki se je vodil zoper skupnost solidarnih dolžnikov. Solastniki nepremičnine so po materialnem pravu materialni sosporniki. Torej tožnik ni prejel plačila vtoževane terjatve v drugem postopku in od druge osebe. Plačilo enega od solidarnih dolžnikov pomeni enako, kot če bi ga plačala tožena stranka. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno. Razlogi so neutemeljeni in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

4. Toženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev, potrditev izpodbijanega sklepa in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z obrestmi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo potek postopka in tožnikove navedbe ob umiku tožbe: predlog za izvršbo je vložil zoper tri dolžnike, zoper vse tri je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil zaradi toženčevega ugovora v delu, ki se je nanašal nanj, razveljavljen in se je postopek nadaljeval v tem pravdnem postopku. Zoper preostala dva dolžnika se je izvršilni postopek nadaljeval, ker sklepu o izvršbi nista ugovarjala. Ni bilo sporno, da je vtoževano terjatev v izvršilnem postopku izpolnila tretja dolžnica in ne toženec. Po prejemu plačila v izvršilnem postopku je tožnik umaknil tožbo zoper toženca.

7. Glede na take podatke spisa je pravilna tudi dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek izpolnila druga oseba in ne toženec. Odločitev o plačilu pravdnih stroškov je pravilno oprta na prvi odstavek 158. člena ZPP in obrazložena s pravilnimi razlogi, ki omogočajo preizkus pravilnosti odločitve. V teoriji2 in sodni praksi3 je sprejeto stališče, da prvega odstavka 158. člena ZPP ni mogoče razlagati tako, da se izpolnitev s strani tretje osebe, za kakršne štejejo tudi (domnevni) solidarni dolžniki, šteje enako kot izpolnitev toženca. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana. Razlog, zaradi katerega je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo zoper vse tri solastnike stanovanjske hiše4, na obravnavano odločitev ne more imeti vpliva.

8. V odgovor na pritožbene navedbe je treba pojasniti, da je pritožbeno naziranje o solidarni odgovornosti solastnikov za plačilo stroškov in bremen, ki se nanašajo na celo stvar, zmotno. Po materialnem pravu (68. člen SPZ5), ki ureja notranje razmerje med solastniki, velja, da navedene stroške krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. Vprašanje, kdo je odgovoren za dolg v zunanjem razmerju, pa urejajo obligacijska pravila. Upniku je lahko odgovoren le posamezni solastnik, lahko je odgovornost solidarna ali pa odgovarjajo vsak v skladu z višino svojega deleža. Pri deljivi obveznosti gre primarno za odgovornost vsakega solastnika v skladu z njegovim deležem. Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva6. 9. Tudi če bi v obravnavanem primeru šlo za solidarne dolžnike, pa slednji v postopku niso enotni nujni sosporniki (196. člen ZPP). Obseg in narava njihovih obveznosti je namreč lahko bistveno različna in ne narekuje nujno enake rešitve spora za vse7. 10. Pritožbeno naziranje o nujnem enotnem sosporništvu v obravnavanem primeru je torej zmotno. Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.

11. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker tudi ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožnik ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov, ker je s pritožbo propadel (prvi odstavek 154. člena ZPP).

13. Toženec pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločanju na pritožbeni ravni in trpi svoje stroške na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Betetto N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, stran 46 in 47 3 VSRS II Ips 399/2004, VSK Cpg 241/2007, VSL I Cp 1206/2014, VSC I Cp 441/2020 4 Čeprav iz podatkov spisa izhaja, da je vtoževani račun glasil le na toženca in le na nanj odpadajoči delež 1/3 - deljive denarne obveznosti; priloga B2 5 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami 6 Primerjaj 393. in 394. člen OZ - Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 7 Primerjaj: Betetto N.: v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 254-262