Jedro

Ker tožeča stranka v postavljenem roku ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, na katere jo je sodišče izrecno opozorilo, zadeve ni moglo obravnavati in je tožbo pravilno zavrglo. Sklep s katerim sodišče odloči o zahtevi za izdajo začasne odredbe se šteje za nujno zadevo po 2. odstavku 83. člena Zakona o sodiščih, zato teče rok za pritožbo tudi v času sodnih počitnic.

Izrek

1. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže.

Obrazložitev

V 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) kot nepopolno zavrglo tožbo tožeče stranke, ki jo je vložila zaradi molka tožene stranke v zadevi opr.št. 9977. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, ker zahteve zaradi nepopolne tožbe ni moglo obravnavati.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila zoper molk organa, navajala okoliščine, zaradi katerih meni, da je zapisnik Tržnega inšpektorata RS, Enote K. opr.št. 9977 z dne 7.3.2006 nepravilen, nezakonit in zaradi kršitve ustavnih pravic in pravil evropskega prava ničen. Zahtevala je, da sodišče v celoti odpravi navedeni zapisnik, izreče zadevo tožene stranke glede nadzora svetlečih nizov in znaka SIQ za nično in ji prizna škodo nastalo z izvršitvijo izpodbijanih aktov v višini 7,6 milijona SIT. Z začasno odredbo pa naj sodišče do pravnomočno končanega upravnega spora zadrži izvajanje inšpekcijskih pregledov Tržnega inšpektorata RS, Enote K. v zadevi nadzora svetlečih nizov in uporabe znaka SIQ.

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko opozorilo, da je po določbah 26. in 28. člena ZUS tožba, ki jo je vložila zaradi molka organa, h kateri je priložila zapisnik opr.št. 16946 ne pa tudi zapisnika s številko, ki je navedena v tožbi in v tožbenem zahtevku, nejasna in pomanjkljiva. Zato jo je pozvalo, da v roku osmih dni tožbo dopolni z navedbo in verjetnim izkazom podatkov predpisanih za tožbo zaradi molka organa in da postavi v zvezi z molkom tožene stranke tožbeni zahtevek. V zvezi z zahtevkom za izrek ničnosti dokončnega posamičnega akta tožene stranke pa je tožečo stranko pozvalo, da navede okoliščine, zaradi katerih je akt ničen in naj le-tega tožbi priloži. Tožeča stranka tožbe ni dopolnila s podatki, ki so za preizkus tožbe zaradi molka organa glede na določbo 4. odstavka 26. člena ZUS potrebni. Ugotovilo je, da se njena zahteva za izdajo odločbe z dne 22.5.2006 nanaša na zapisnik št. 9977 z dne 7.3.2006, ki ga tožbi in dopolnitvi tožbe ni priložila. Tožeča stranka v tožbi in v dopolnitvi le-te ni navedla podatkov iz katerih bi izhajalo, da je zoper zapisnik št.9977 z dne 7.3.2006, na toženo stranko vložila zahtevo zaradi molka organa prve stopnje (Tržnega inšpektorata RS, Enota v K.), saj se ugovor zoper zapisnik, pritožba zaradi molka organa in zahteva za izrek ničnosti v vlogi z dne 20.3.2006 nanašajo na zapisnik št.16946. Ker sodišče nepopolne tožbe ni moglo obravnavati, je tožbo po 2. odstavku 29. člena ZUS zavrglo .

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper obe točki izreka izpodbijanega sklepa iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. Navaja, da ji ni jasno na kateri akt se izpodbijani sklep nanaša, saj se navedbe v njegovi obrazložitvi nanašajo na akte, zoper katere ni vložila tožbe pri sodišču in ravno tako ni priložila nobenih dopolnil. Številka dokumenta, ki jo navaja upravno sodišče 9977, ni predmet upravnega spora. Prav tako ji ni znano, na kaj oziroma na kateri akt naj bi se navedena številka nanašala, saj je ni nikoli navajala v nobeni zadevi. Neresnična je trditev, da ni pozvala tožene stranke k izdaji upravnega akta, saj je priložila urgenco, ki jo je dne 22.5.2006 naslovila na toženo stranko zoper molk organa druge stopnje v zadevi 9977, iz česar je razvidno, da se njen poziv za izdajo odločbe nanaša na isto zadevo, kot tožba v upravnem sporu. Glede zavrženja zahteve za izdajo začasne odredbe pa navaja, da se sodišču prve stopnje njena zahteva ni zdela dovolj nujna, da bi ravnalo v skladu z 69. členom ZUS, ampak je zadevo opredelilo kot nujno samo glede roka za pritožbo, s čimer ji je odvzeta možnost, braniti se z odvetnikom, ki je v času sodnih počitnic odsoten. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je tožbo tožeče stranke, ki jo je vložila zaradi molka upravnih organov obeh stopenj v zadevi ukrepa tržnega inšpektorja, kot nepopolno, pa tudi kot nerazumljivo, v skladu z določbami 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo. Tožeča stranka namreč v postavljenem roku ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, na katere jo je sodišče prve stopnje v dopisu z dne 4.7.2006 izrecno opozorilo, zato zadeve ni moglo obravnavati in je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa njeno tožbo zavrglo.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v tožbi in v dopolnitvi tožbe ni navedla podatkov, iz katerih bi izhajalo, da je v zadevi št. 9977 na toženo stranko vložila zahtevo za izdajo odločbe, saj se njena vloga z dne 20.3.2006 nanaša na drugo zadevo s številko 16946. Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila tožbo v zadevi 9977, k tožbi pa je priložila listino (zapisnik o inšpekcijskem pregledu), ki se nanaša na drugo zadevo z opravilno številko 16946. Zato za trditev tožeče stranke, da ni nikoli vložila tožbe v zadevi s št. 9977, v podatkih spisa ni nobene podlage.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo tožeče stranke zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu izpodbijani sklep potrdilo.

K 2. točki izreka: Pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je treba kot prepozno zavreči. Po 5. odstavku 69. člena ZUS se zoper sklep s katerim sodišče odloči o zahtevi za izdajo začasne odredbe stranke lahko pritožijo v treh dneh od vročitve sklepa. Če je pritožba vložena po preteku navedenega roka je prepozna in jo je treba zavreči. Iz povratnice o vročitvi, ki je v sodnem spisu je razvidno, da je bil navedeni sklep vročen tožeči stranki dne 28.7.2006, tridnevni zakonski pritožbeni rok pa je potekel v ponedeljek 31.8.2006. Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila dne 12.8.2006 zoper 2. točko navedenega sklepa, je zato prepozna. S pravnim poukom je bila tožeča stranka seznanjena, da je zoper 2. točko izreka sklepa dovoljena pritožba v treh dneh od njegove vročitve sklepa. Ker gre za nujno zadevo iz 2. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih, teče rok za pritožbo v času sodnih počitnic (3. odstavek 83. člena Zakona o sodiščih).

Ker prepozne pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (1. odstavek 343. člena ZPP), je na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS pritožbo tožeče stranke zoper 2. točko izreka sklepa zavrglo vrhovno sodišče, kot sodišče druge stopnje.